Nedelja, 30. 3. 2025, 8.55
2 dneva, 2 uri
Populacija medveda v Sloveniji narašča
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,47
V Sloveniji je konec leta 2023 na podlagi ocen genetskega štetja živelo med 695 in 797 rjavih medvedov, kar glede na zadnje genetsko štetje iz leta 2015 pomeni, da se je populacija v tem času povečala za približno četrtino. Populacija se je v tem času tudi nekoliko prostorsko razširila, je pred dnevi objavila Lovska zveza Slovenije.
Konec leta 2023 je potekala akcija zbiranja in pošiljanja vzorcev iztrebkov medvedov za namene ocene številčnosti rjavega medveda v Sloveniji. Vzorce iztrebkov je posredovalo skoraj tisoč sodelujočih, predvsem lovcev in gozdarjev, ki so skupno prispevali 2.863 neinvazivnih genetskih vzorcev.
Ti so prestali laboratorijske analize, ki so zaznale 656 različnih medvedov, do tega 261 samcev in 395 samic.
Projektna ekipa genetskega štetja rjavega medveda je nato s pomočjo metode ulova-označevanja-ponovnega ulova ocenila, koliko medvedov so pri štetju izpustili in s tem prišli do ocene številčnosti konec leta 2023. Ta po statističnem preračunu glede na ugotovljeni interval med 695 in 797 znaša 737.
"Gre za najnižjo letno (jesensko) oceno, pri kateri je že odšteta vsa evidentirana smrtnost medvedov in velja tik pred poleganjem nove generacije mladičev. Če rezultat primerjamo s prejšnjima dvema tovrstnima štetjema v letih 2007 in 2015, lahko ugotovimo, da nam je populacija v zadnjih 16 letih ves čas približno linearno naraščala," so zapis sodelujočih povzeli pri lovski zvezi.
Medvedi širijo svoj življenjski prostor
V Sloveniji je ob koncu leta 2015 ob upoštevanju odvzema in neupoštevanju prirastka živelo med 545 in 655 medvedov, medtem ko jih je bilo glede na podatke genetskega štetja konec leta 2007 med 383 in 458.
Populacija se je od zadnjega genetskega štetja tudi nekoliko prostorsko razširila, kar je najbolj opazno na območju Zasavja, medtem ko v Alpskem prostoru še vedno zaznavajo le samce.
S pomočjo zbranih genetskih vzorcev so ugotovili tudi, da se je v zadnjih desetih letih ustavila rast številčnosti rjavega medveda na zahodu države, saj jim je v celotnem obdobju vzorčenja na severozahodni strani primorske avtoceste uspelo zaznati zgolj 45 različnih osebkov (21 samic in 24 samcev). Od teh so jih le devet zaznali na obeh straneh avtoceste, kar po njihovi oceni daje slutiti, da primorska avtocesta predstavlja pomembno oviro pri prehajanju medvedov med Dinaridi in Alpami.
Profesor ljubljanske biotehniške fakultete Klemen Jerina je ob tem izračunane genetske ocene skupaj s podatki o odvzemu medveda uporabil za napoved dinamike populacije rjavega medveda od izvedbe genetskega štetja. Njegovi izračuni so tako pokazali, da imamo letos spomladi v Sloveniji po statističnem preračunu glede na ugotovljeni interval med 880 in 1.050 954 medvedov, pri čemer gre tukaj za največjo letno številčnost (po poleganju mladičev in pred smrtnostjo, ki se bo zgodila med letom).
Projektna ekipa je glede na rezultate ocenila, da je slovenska populacija medvedov v zelo dobrem stanju. Kot je poudarila, genetsko štetje omogoča dobro poznavanje slovenske medvedje populacije in dobre temelje za njeno upravljanje.
