Sreda, 3. 4. 2024, 18.38
7 mesecev, 3 tedne
Popoplavna gradnja: izbirali bodo lahko med petimi tipi hiš #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,22
Vlada bo predvidoma še ta mesec odločala o odstranitvi prvih objektov po lanskih ujmah. Gre za 36 stanovanjskih objektov, ki nikakor niso primerni za nadaljnje življenje, je danes povedal državni sekretar Boštjan Šefic. Skupaj je kot potencialno ogroženih evidentiranih blizu 350 objektov, številka pa še ni dokončna.
Šefic, ki vodi vladno službo za obnovo po poplavah in plazovih, je na srečanju z novinarji povedal, da je za 30 od omenjenih 36 objektov že končana javna razgrnitev, za preostalih šest pa ta še poteka. To so objekti, ki so bili v lanski avgustovski ujmi porušeni, odplavljeni ali kako drugače uničeni in absolutno niso primerni za nadaljnje življenje, je dejal. Pričakuje, da bo vlada za vseh 36 še ta mesec odločila, ali jih je treba odstraniti, kot predvideva interventni zakon. Sledila bo izvedba cenitve.
Gradnja nadomestnih objektov bo stekla v drugi polovici leta
Začetek gradnje nadomestitvenih objektov je napovedal v letošnjem drugem polletju, kdaj bi bila lahko končana, pa ni mogoče povedati. Lastniki se sicer še niso odločili med možnostmi, ki jim jih ponuja interventni zakon, torej ali bodo pristali na gradnjo nadomestitvenega objekta, izplačilo odškodnine ali pa na nakup nadomestne nepremičnine. Kakšnih 40 odstotkov jih bo vzelo odškodnino, je dejal in dodal, da imajo tudi primer ali dva, ko se stanovalci iz ogrožene hiše ne želijo izseliti.
Skupaj je sicer kot potencialno ogroženih z vidika poplav, plazov ali erozije tal za zdaj evidentiranih 348 objektov in kot takšni predstavljajo potencialno grožnjo za zdravje in življenje ljudi. "Končne številke ne znam povedati," je dejal Šefic in izrazil pričakovanje, da bo na koncu nekoliko nižja. Državna tehnična pisarna bo strokovna mnenja zaključila v aprilu, vlada pa bo o njih odločala v naslednjih mesecih, je povedal.
Medtem poteka iskanje primernih zemljišč za gradnjo nadomestitvenih objektov, pri čemer imajo v nekaterih občinah to vprašanje že rešeno, za druge pa to pomeni velik izziv. "Tam bomo morda morali poiskati rešitve tudi izven občin," je ocenil državni sekretar. Vsa ta zemljišča bo nato treba preveriti z vidika poplav ali plazov, je dejal in dodal: "Nikogar ne moremo preseliti na območje, kjer bi bil spet izpostavljen določenim tveganjem."
Izbirali bodo lahko med petimi tipi hiš
Za tiste, ki se bodo odločili, da jim novo hišo zgradi država, bodo do konca tega meseca pripravili katalog z možnimi tipskimi objekti, med katerimi bodo lahko izbirali. "Pet tipov naj bi bilo. Prvi je manjši objekt, primeren za do tričlansko družino, potem sta dva individualna tipa objektov in pa dvojčki ter vrstne hiše," je povedal Šefic. Najprimernejše se mu zdijo montažne hiše, bo pa na voljo tudi klasična gradnja.
Šefic: Gradimo za prihodnost
Šefic je skupaj s sodelavci z različnih ministrstev predstavil doslej opravljeno delo po katastrofalni naravni nesreči, ki je avgusta lani prizadela Slovenijo. "Z mnogimi vprašanji se tokrat srečujemo prvič, pretekle naravne nesreče niso bile tako zahtevne po obsegu ter številu prizadetih območjih, objektov in infrastrukture," je dejal.
Ob sprejemu zakonodajnih rešitev in finančni pomoči tako občinam kot podjetjem in posameznikom je bilo izvedenega že ogromno dela na vodotokih ter občinski in državni infrastrukturi, veliko pa je treba tudi še za postoriti. Doslej so na infrastrukturi potekali interventni ukrepi, zdaj pa bo treba postaviti veliko število novih mostov, obnoviti cestno in železniško infrastrukturo, da bo odporna na morebitne nove ekstremne podnebne pojave, je naštel.
Državna projektna pisarna je doslej prejela v recenzijo 514 projektov, med njimi je Šefic navedel 232 projektov sanacije plazov, 39 projektov različnih mostov, 14 projektov stavb, 14 projektov s področja komunale ter 168 projektov s področja cest. "Gradimo za prihodnost, gradimo za to, da bodo ti objekti takšni, da v morebitnih prihodnjih podobnih ekstremnih pojavih ne bodo poškodovani," je dejal.
Za ukrepe po poplavah namenili že 611 milijonov evrov
Saša Jazbec s finančnega ministrstva je povedala, da je bilo doslej za ukrepe po poplavah namenjenih 611 milijonov evrov. Iz solidarnostnega sklada EU smo konec lanskega leta prejeli sto milijonov evrov, dodatnih 300 milijonov evrov Slovenija pričakuje letos. "Ta denar iz EU je zelo namenski," je opozorila. "Lahko se nameni za intervencije, če bomo zgradili širšo cesto, pa to ne bo v celoti upravičen strošek," je dodala. Teh 400 milijonov evrov naj bi porabili do jeseni 2025.
Za financiranje obnove po poplavah je bil ustanovljen tudi poseben proračunski sklad, ki se bo polnil iz namenskih začasnih virov, kot so davek na bilančno vsoto bank, zvišani davek od dohodkov pravnih oseb ali dobiček Slovenskega državnega holdinga. V petih letih naj bi se vanj steklo 1,5 milijarde evrov.
Poleg tega so sredstva na voljo še v okviru proračunskega sklada za naravne nesreče, ki smo ga lani popolnoma izpraznili, trenutno pa je v njem sto milijonov evrov, pa tudi v okviru samega državnega proračuna, v katerem je za obnovo po poplavah rezerviranih 1,1 milijarde evrov. Kot možen vir sredstev pa se ponuja še kohezijska politika, v okviru katere je naši državi v tekočem sedemletnem obdobju na voljo skupaj 3,5 milijarde evrov.
