SiolNET. Novice Slovenija
5,60

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Pomlad se prebuja in v Ljubljani brnijo gradbeni stroji (foto)

5,60

termometer

 | Foto:

Dva državna stanovanjska projekta, gradnja islamskega kulturnega centra in petzvezdičnega hotela na Bavarskem dvoru poganjajo gradbeno pomlad v prestolnici. Medtem se gradbinci že bojujejo za posle pri gradnji trgovske hiše Ikea, ki naj bi se začela prihodnje leto, pod velikim vprašajem pa sta nadaljevanji gradenj trgovskega središča v Stožicah in stanovanj na območju nekdanjega Kolizeja.

Za odgovor na vprašanje, kako je z gradbeno aktivnostjo v Sloveniji in Ljubljani, smo se obrnili na trgovca z gradbenim materialom, ki na podlagi statistik in povpraševanja po materialu vseskozi meri tudi stanje in smernice v gradbeni panogi. 

"Gradbeništvo ostaja daleč od predkriznih ravni. Lahko rečemo, da se stanje stabilizira, vsekakor pa ni zaznati oživljanja panoge, ki ga kaže statistika. Najbolj merodajna za oceno stanja je količina prodanega materiala v Sloveniji, ki je za nekatere osnovne gradbene materiale le na polovici tiste iz leta 2008," ugotavlja Kristjan Celec, direktor trženja v trgovskem podjetju Topdom.

Poleti bodo za gradbince, kot vsako leto, pomembne investicije v šolah in vrtcih, a te projekte je vsako leto težko načrtovati, saj se do zadnjega ne ve, koliko jih bo. | Foto: Poleti bodo za gradbince, kot vsako leto, pomembne investicije v šolah in vrtcih, a te projekte je vsako leto težko načrtovati, saj se do zadnjega ne ve, koliko jih bo.

Lanska mila zima je predčasno sprožila gradbeno sezono, kar pomeni, da gredo projekti, načrtovani za letošnjo pomlad, že počasi h koncu. "Prva polovica leta je stabilna, v drugi pa ne pričakujemo rasti. Tako dobavitelji materiala kot tudi kupci, torej izvajalci del, pravijo, da bodo zadovoljni, če bo letošnje poslovanje na lanski ravni," pravi sogovornik.  

Poleti bodo za gradbince, kot vsako leto, pomembne investicije v šolah in vrtcih, a te projekte je vsako leto težko načrtovati, saj se do zadnjega ne ve, koliko jih bo. "To bomo izvedeli konec maja. Potem se hiti z izvedbo, saj je časa le tri mesece, nadzor je pomanjkljiv, posledica pa je slabo izvedeno delo," meni Celec. 

Pri javnih naročilih sicer, kot pravi, ostaja velik boj za posle: podizvajalci in dobavitelji materiala podcenjujejo svoje delo, da dobijo posel, marsikaterega dolgi plačilni roki spravijo na rob preživetja. 

Žerjavi na ljubljanskem nebu

Po nekaj sušnih letih pa je v Ljubljani znova nekaj večjih gradbišč.

Neprofitna stanovanja na Dolgem mostu

Javni stanovanjski sklad mestne občine Ljubljana na Dolgem mostu gradi tri večstanovanjske objekte. V njih bo skupaj 30 neprofitnih stanovanj, v pritličju objektov pa še 60 parkirnih prostorov. Po napovedih sklada bo soseska zgrajena do letošnjega maja, takoj zatem bodo začeli s postopki oddaje stanovanj upravičencem.

Dela v vrednosti okoli tri milijone evrov izvaja novomeški gradbinec CGP.

Gradnja neprofitnih stanovanj na Dolgem mostu, Ljubljana | Foto: Matej Leskovšek Foto: Matej Leskovšek

 

Stanovanjska soseska na Brdu

Republiški stanovanjski sklad dograjuje obstoječo sosesko Zeleni gaj na Brdu, kjer je končanih in večinoma vseljenih že 372 stanovanj v dveh sklopih objektov. Tik pred vselitvijo sta naslednja dva sklopa s skupaj 150 stanovanji.

Predvidoma do konca prihodnjega leta bo na Brdu 641 stanovanj. Celotna investicijska vrednost soseske znaša 92,5 milijona evrov.

Stanovanja Brdo | Foto: Bor Slana Foto: Bor Slana

 

Islamski center

Obliko dobiva tudi ljubljanski islamski kulturni center, ki naj bi vrata odprl prihodnje leto. Prvih 11,5 milijona evrov je zagotovila katarska država, Islamska skupnost v Sloveniji bo morala priskrbeti še dodatna sredstva za dokončanje projekta. Celotna investicija, ki vključuje nakup zemljišča, izdelavo projekta, gradnjo ceste z infrastrukturo in samim kulturnim centrom, naj bi znašala 35 milijonov evrov.

Islamski center v Ljubljani | Foto: Bor Slana Foto: Bor Slana Islamski center v Ljubljani | Foto: Bor Slana Foto: Bor Slana

 

Ljubljanska urgenca

Gradnja ljubljanske urgence se vleče že od leta 2007 dalje. Takrat je izvedbo del na javnem razpisu dobil SCT v konzorciju z GPG in Vegradom. Investicijska vrednost del je znašala 112 milijonov evrov, vsi trije izvajalci pa so medtem končali v stečaju.

Po devetih letih je ministrstvu za zdravje kot investitorju uspelo končati le prvo fazo gradnje, za kar je porabilo 36 milijonov evrov. V teku je druga faza gradnje, ki mora biti končana do začetka prihodnjega leta. Za 22 milijonov evrov jo gradi družba Kolektor Koling.

Ker je tretja faza gradnje šele v pripravi – njena ocenjena vrednost znaša 54 milijonov evrov –, je pričetek polnega delovanja nove urgence težko napovedovati, pravijo na ministrstvu za zdravje. To je odvisno od številnih dejavnikov, kot je zagotovljanje finančnih sredstev, izvedba postopkov javnega naročanja, selitev,...

Urgenca v Ljubljani | Foto: Bor Slana Foto: Bor Slana Urgenca v Ljubljani | Foto: Bor Slana Foto: Bor Slana

 

Hotel na Bavarskem dvoru

Konec lanskega leta je srbska Delta holding začela z gradnjo prvega petzvezdičnega hotela v Ljubljani. Hotel, ki bo stal na Bavarskem dvoru, le streljaj od železniške postaje na eni in središča mesta na drugi strani, bo imel 21 nadstropij in bo tako postal najvišja stavba v Ljubljani. Vrednost investicije je ocenjena na nekaj več kot 40 milijonov evrov. Hotel gradi novomeško gradbeno podjetje CGP. Odprli ga bodo predvidoma prihodnje leto.

[video: 57962 / ]

Delta Holding je sicer gradbeno jamo kupil od družbe Rastoder, ki je v lastništvu "kralja banan" Izeta Rastoderja. Ta je zemljišče kupil od družbe S1, ki je pristala v stečaju. Rastoder je s preprodajo zemljišča zaslužil milijon evrov.

December 2015:

Hotel intercontinental, Bavarski dvor, Delta holding | Foto: Bor Slana Foto: Bor Slana

April 2016:

Hotel intercontinental, Bavarski dvor, Delta holding | Foto: Bor Slana Foto: Bor Slana

 

 

Garažna hiša Kozolec II​

V kratkem se obeta nadaljevanje gradnje garažne hiše Kozolec II na Bavarskem dvoru. Gradbišče namreč sameva že več kot dve leti.

[video: 57961 / ]

Ljubljanska občina je po prekinitvi pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu z podjetjem Zil Inženiring, ker zadnji ni bil sposoben plačevati izvajalcev, objavila nov razpis. Nanj so se prijavili štirje gradbinci, kdo bo dobil posel, vreden približno tri milijone evrov, bo znano v kratkem.

Garažna hiša kozolec II, april 2016 | Foto: Bor Slana Foto: Bor Slana

Ikea vabi gradbince

Ena največjih naložb zadnjih let v Sloveniji bo gradnja Ikee. Naložba, vredna 80 milijonov evrov, naj bi prinesla okoli 300 delovnih mest.

Po podpisu pogodbe za nakup zemljišča so v Ikei že izbrali projektanta, ki bo vodil projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Letos naj bi objavili tudi razpis za gradbene izvajalce. "Že danes vse zainteresirane pozivamo, da z nami čim prej vzpostavijo stik," pravijo.

Trenutno sicer čakajo, da ljubljanska občina izpolni zaveze iz pogodbe, ki se nanašajo predvsem na pridobivanje zemljišč za gradnjo potrebne (komunalne) infrastrukture. Gradnja naj bi se začela prihodnje leto, trgovina naj bi bila zgrajena do leta 2018.

Zemljevid, kje bo stala Ikea | Foto: Gregor Jamnik Foto: Gregor Jamnik Gradnja Ikee naj bi se na tem zemljišču začela prihodnje leto, trgovina pa naj bi bila zgrajena do leta 2018. | Foto: Klemen Korenjak Gradnja Ikee naj bi se na tem zemljišču začela prihodnje leto, trgovina pa naj bi bila zgrajena do leta 2018. Foto: Klemen Korenjak

Trgovski del Stožic: Rastoder v nemilosti DUTB

V zraku pa visita še dva večja projekta, ki bi gradbincem prinesla za nekaj deset milijonov evrov del. Prvi je nadaljevanje gradnje trgovskega središča v Stožicah, za katerega se zanima Izet Rastoder, drugi pa stanovanjska soseska, ki jo že leta na območju nekdanjega Kolizeja načrtuje Kranjska investicijska družba Jožeta Anderliča. A pri obeh projektih se zatika.

"Nisem slišal, da bi se Miroslav Mišković zanimal za Stožice, očitno veste več kot jaz. Sicer pa hvala bogu, če bi bil pripravljen. Zame je on veliki gospod," pravi Izet Rastoder, ki se zanima za nakup nedokončanega trgovskega dela Stožic. | Foto: Vid Ponikvar "Nisem slišal, da bi se Miroslav Mišković zanimal za Stožice, očitno veste več kot jaz. Sicer pa hvala bogu, če bi bil pripravljen. Zame je on veliki gospod," pravi Izet Rastoder, ki se zanima za nakup nedokončanega trgovskega dela Stožic. Foto: Vid Ponikvar

Rastoder želi od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) odkupiti 84 milijonov terjatev do graditelja Stožic, podjetja Grep, s čimer bi postal lastnik trgovskega dela. A DUTB je, kot pravi, postavila nesprejemljive pogoje. "Kakšni so ti pogoji, ne morem povedati. Lahko pa povenm, da bi bili taki pogoji nesprejemljivi za katerega koli investitorja," pravi.

Kot smo pisali, naj bi DUTB Rastoderju prepovedala nadaljnjo preprodajo nepremičnine. Rastoder pa naj bi – podobno kot v primeru zgoraj omenjenega hotela na Bavarskem dvoru – načrtoval prodajo trgovskega dela Stožic srbski skupini Delta Miroslava Miškovića. Rastoder sicer to zanika: "Nisem slišal, da bi se Mišković zanimal za Stožice, očitno veste več kot jaz. Sicer pa hvala bogu, če bi bil pripravljen. Zame je on veliki gospod," pravi o Srbu, ki je v kazenski preiskavi in mu je srbsko sodišče odvzelo potni list.

Na DUTB o postopku molčijo. "Primer še ni zaključen," pravijo.

Trgovski del Stožice | Foto: Klemen Korenjak Foto: Klemen Korenjak

Anderlič zamuja, bo dobil denar?

Jože Anderlič pa v središču Ljubljane, na območju nekdanjega Kolizeja, načrtuje 65 milijonov evrov vredno stanovanjsko sosesko višjega cenovnega razreda. A projekt naj bi predstavili že lansko jesen, pa do danes tega niso storili. "Gradbeno dovoljenje še ni pravnomočno, zato prihaja do zamikov. Predvidevam, da bo korak naprej storjen to jesen," pravi Anderlič.

Podjetnik Jože Anderlič se za financiranje Kolizeja že dogovarja z bankami, koliko naj bi prispevale, pa ne izda. Slovenske banke, kot pravi, za lani obsojenega poslovneža sicer nimajo posluha: "To je narobe svet. Banke imajo denar, a ne dajo posojil," je dejal. | Foto: Matej Leskovšek Podjetnik Jože Anderlič se za financiranje Kolizeja že dogovarja z bankami, koliko naj bi prispevale, pa ne izda. Slovenske banke, kot pravi, za lani obsojenega poslovneža sicer nimajo posluha: "To je narobe svet. Banke imajo denar, a ne dajo posojil," je dejal. Foto: Matej Leskovšek

Dodaja, da se za financiranje že dogovarja z bankami, koliko naj bi prispevale, pa ne izda. Slovenske banke, kot pravi, za lani obsojenega poslovneža sicer nimajo posluha: "To je narobe svet. Banke imajo denar, a ne dajo posojil."

Anderlič je sicer znan po dobrih povezavah v Avstriji. Kot pravi, se pogovarja tudi s tamkajšnjimi bankami. "Danes se z njimi lahko konkretno pogovarjamo, še leto dni nazaj to zaradi situacije v Sloveniji ni bilo mogoče," še pove.

Anderlič na območju nekdanjega Kolizeja načrtuje 65 milijonov evrov vredno gradnjo stanovanj višjega cenovnega razreda. | Foto: Bor Slana Anderlič na območju nekdanjega Kolizeja načrtuje 65 milijonov evrov vredno gradnjo stanovanj višjega cenovnega razreda. Foto: Bor Slana

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 1
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin