Ponedeljek, 12. 2. 2024, 22.03
10 mesecev, 2 tedna
Politični inštituti – izigravanje pravil financiranja političnih strank?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,27
Nekdanji sedež stranke SD, kjer je zdaj s stranko povezan Inštitut 1. maj.
Kar trije politični inštituti imajo uradni naslov na sedežih parlamentarnih strank oz. v stavbah, ki so v lasti strank. Hibridni odnosi med inštituti in parlamentarnimi strankami, med katerimi kroži tudi veliko denarja, pa bi lahko glede na pretekle ugotovitve računskega sodišča predstavljali obvodni in nezakoniti način financiranja političnega delovanja.
Tri parlamentarne stranke gostijo na svojih sedežih tri politične inštitute. Socialni demokrati Inštitut 1. maj, NSi Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka in SDS Inštitut dr. Jožeta Pučnika.
Ker so inštituti pravnoformalno zavodi, niso zavezani javno razkrivati svojega poslovanja ter bilanc. Edina informacija, ki je javno dostopna, so finančne transakcije med inštituti in državnimi organizacijami. Te razkriva Erar. Vendar se delo inštitutov in političnih strank v mnogih primerih prekriva, zato obstaja možnost prikritega financiranja političnih dejavnosti ter izigravanja pravil, ki veljajo za financiranje političnih strank.
To je pri reviziji NSi nakazalo tudi računsko sodišče, ki je najemnino, ki jo je za najem prostorov politični stranki plačevala evropska poslanka, označilo za problematično.
Računsko sodišče je lani opravilo revizijo poslovanja stranke NSi. Med drugim se je v poročilu "spotaknilo" ob oddajanje prostorov stranke evropski poslanki Ljudmili Novak. Ta je za 30 kvadratnih metrov veliko pisarno stranki vsak mesec plačala 900 evrov. "Ob upoštevanju primerjav s cenami tržnega najema opozarjamo na relativno visok znesek mesečne najemnine. Na tak način stranka lahko prejme višje prispevke fizičnih oseb, ki so sicer omejeni na desetkratnik povprečne bruto mesečne plače na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto," so zapisali pri računskem sodišču.
Inštitut 1. maj
Pri najmlajšem od treh inštitutov, Inštitutu 1. maj (v nadaljevanju I1M), so bili najbolj odkriti z odgovori. Inštitut sta sicer uradno ustanovila predsednica SD Tanja Fajon in danes že nekdanji prvi tajnik stranke Klemen Žibert. Uradno je začel delovati 15. novembra 2022, njegov direktor je Jan Škoberne.
Škoberne nam je tudi odgovoril na vprašanja. Po njegovih besedah je I1M lani zabeležil 395 tisoč evrov prihodkov. Dobrih šest tisoč evrov je I1M zaslužil na trgu, od tega večino, štiri tisoč evrov, na tujih trgih.
"Okvirna vrednost projektnih partnerstev s sestrskimi organizacijami (fundacije, think tanki) znaša še dodatnih 75 tisoč evrov," je še pojasnil Škoberne in dodal, da so preostali prihodki donacije fizičnih in pravnih oseb.
I1M deluje v nekdanjih prostorih stranke SD v vili na Levstikovi ulici 15. Stranki vsak mesec za 473 kvadratnih metrov skupaj z osmimi parkirnimi mesti in vrtom plačajo 13.500 evrov. Skupno je lani torej stranka SD od I1M prejela 162 tisoč evrov. Drugih finančnih tokov med stranko in I3M po trditvah Škoberneta ni.
Po podatkih Erarja je I1M do februarja letos od države in z njo povezanih organizacij prejel 162 evrov.
Trenutno so na Inštitutu 1. maj za polni delovni čas zaposlene tri osebe, in sicer Anja Kopač, Maja Mohar in Jan Škoberne.
Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka
Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka (v nadaljevanju IJEK) je imel v letu 2022 168.290 evrov prihodkov. Leto je sklenil z izgubo, ki pa je bila pokrita s sredstvi, ki so ostali kot presežki prihodkov nad odhodki preteklih let. Za leto 2023 načrtujejo, da bodo tekoče leto sklenili z manjšim presežkom.
Pri IJEK sicer poudarjajo, da je sedež inštituta res registriran na istem naslovu kot sedež NSi, "a svojih prostorov IJEK nima, saj svoje dejavnosti izvaja zunaj svojega sedeža". IJEK tako po trditvah direktorja Jakoba Beca NSi ne plačuje najemnine ali za druge storitve. "Inštitut za svoje delovanje sodeluje z zunanjimi in občasnimi sodelavci, redno zaposlenih nima," je še pojasnil Bec.
IJEK sta 21. decembra 2009 ustanovila Jožef Horvat in Robert Ilc. Od ustanovitve je IJEK od države in z njo povezanih organizacij prejel 47 tisoč evrov, največji donator je ELES. Ta je IJEK vsako leto od 2015 do 2019 nakazal manjši znesek v skupni vrednosti 14 tisoč evrov.
Inštitut dr. Jožeta Pučnika
Inštitut dr. Jožeta Pučnika (v nadaljevanju IJP) je ustanovil Gorazd Pučnik 21. junija 2006. "V večini evropskih držav, pa tudi na ravni EU je financiranje tovrstnih think tankov sistemsko urejeno. V Sloveniji ni tako," je v odgovoru na prošnjo o razkritju poslovnih bilanc IJP odgovoril direktor inštituta Dominik Štrakl. IJP v letu 2023 ni imel prihodkov in je presežek odhodkov nad prihodki pokrival iz presežkov preteklih let.
"IJP ni profitna ustanova in nima redno zaposlenih, pa tudi ne zaposlenih za določen čas ali honorarno. Vsi sodelavci IJP od leta 2015 naprej delujemo 'pro bono'. Morebitne stroške delovanja znižujemo tako, da organiziramo dejavnosti v sodelovanju z drugimi deležniki," je le pojasnil Štrakl.
Po podatkih Erarja je IJP od države in z njo povezanih organizacij od ustanovitve leta 2006 naprej prejel 531 tisoč evrov. Večino teh sredstev je inštitut prejel v letih od 2006 do 2010. Od januarja 2015 pa IJP ni prejel več nobenega evra od države in z njo povezanih organizacij.
