Petek, 10. 7. 2020, 11.50
4 leta, 4 mesece
Horvat: Šarec in njegovi pomagači so očitno vzpostavljali policijsko državo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,03
76
Vodja poslancev NSi Jožef Horvat je danes dal izjavo glede izpiska policijskih vpogledov, ki naj bi kazal, da so mu v času prejšnje vlade sledili. Kot je pojasnil, se je po dopisu državnega sekretarja Žana Mahniča, v katerem je ta opozoril, da so na policiji nepooblaščeno vpogledovali v osebne podatke poslancev in ministrov, odločil, da bo preveril, ali so tudi v njegove. Horvat je dejal, da ni edini, ki ima te izpise, in da bodo v poslanski skupini od informacijskega pooblaščenca zahtevali pojasnila.
Med včerajšnjo državnozborsko razpravo o četrtem protikoronskem zakonu je vodja poslancev NSi Jožef Horvat pokazal seznam, ki naj bi dokazoval, da mu je policija v času prejšnje vlade sledila. Največ vpogledov naj bi bilo ravno v času, ko je nastajala nova koalicija, konec februarja in marca.
Zaradi napadov in očitkov, da vlada želi slediti državljanom in državljankam
Kot je v današnji izjavi pojasnil, se je za razkritje seznama odločil, ker je vlada na včerajšnji seji doživljala napade in očitke levega krila opozicije, da želi koalicija s četrtim svežnjem ukrepov slediti državljanom in državljankam. "To seveda ni res. Ravno to mi je dalo motivacijo, da sem spregovoril tudi o vpogledih policije v moje osebne podatke," je danes dejal Horvat.
Državi sekretar Žan Mahnič
V nadaljevanju je predstavil kronologijo dogodkov, ki so ga vodili do prejetja seznama. Horvat je povedal, da je 20. maja letos državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Žan Mahnič vodjem poslanskih skupin in sekretarjem poslanskih skupin po elektronski pošti sporočil naslednje:
"Danes sem na vrhu koalicije izpostavil, da je bilo po nenapovedanem obisku Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb na policiji in zahtevi preiskovalne komisije s strani strokovnega nadzora ugotovljeno, da so na policiji res nepooblaščeno vpogledovali v osebne podatke poslancev in ministrov v času, ko je ministrstvo za notranje zadeve vodil Boštjan Poklukar oziroma v času vlade Marjana Šarca. Vsak lahko preveri, ali so to počeli tudi njemu."
Kot je povedal Horvat, je Mahnič k tej elektronski pošti priložil tudi obrazec, in sicer Zahtevo za seznam z lastnimi osebnimi podatki. Horvat je ta obrazec izpolnil in ga 27. maja naslovil na ministrstvo za notranje zadeve. 17. junija je od ministrstva prejel "zelo korekten dopis skupaj z zgoščenko". "V tem spremnem dopisu je tudi zelo korektno napisano, da če menite, da je v vašem primeru prišlo do zlorabe vaših osebnih podatkov, lahko to prijavite uradu informacijskega pooblaščenca, ki bo sprožil ustrezen postopek," je pojasnil Horvat.
Kot je dejal Horvat, sam iz izpisa vpogledov v njegove osebne podatke ne vidi vzročne povezave, zakaj naj bi nekdo 35 minut pred polnočnico vpogledoval v njegove osebne podatke. "Nekaj drugega so seveda podatki, ki jih je zaradi registracije mojega in ženinega vozila opravljala pooblaščena organizacija, ko sem podaljševal prometno dovoljenje za imenovana vozila," je povedal.
Ima odgovore Šarec?
Horvat je ob tem dejal, da ima lahko odgovor na to vprašanje predsednik prejšnje vlade Šarec. "Zakaj? Morda bo na to odgovoril Marjan Šarec. Očitki, ki jih danes dobivamo, da smo mi tista koalicija, ki vzpostavlja policijsko državo, ne držijo. Nasprotno – policijsko državo so po tem sodeč vzpostavljali Šarec in njegovi pomagači," je poudaril.
Horvat je na včerajšnji seji pokazal seznam, ki dokazuje, da je policija vpogledovala v njegove osebne podatke.
Vodja poslancev NSi je obenem povedal, da ni edini, ki ima tovrstne izpise, in da jih bo v prihodnjih dneh ali tednih še več. Dodal je, da se bodo na ravni poslanske skupine organizirali tudi širše, saj bodo od informacijske pooblaščenke zahtevali dejanska pojasnila, zakaj konkretno je policija vpogledovala v Horvatove osebne podatke. To naj bi po navedbah Horvata naredili 22-krat, od tega Horvat za 13 vpogledov ne ve, kdo jih je opravljal. "Ker pri rubriki institucija piše nul (nič, op. p.). Ne vemo, kdo je," je še dejal. Dodal je, da ga zanima, zakaj je v njegove podatke vpogledovala tudi informacijska pooblaščenka.
Horvat je za konec izrazil strinjanje s poslancem Dejanom Židanom, ki je v eni izmed preteklih oddaj Tarča dejal: "Če kdo, policija, sledi politikom, potem je to največja afera v zgodovini samostojne države."
V poslanski skupini LMŠ pa medtem predsednika Knovsa Matjaža Nemca (SD) pozivajo, naj nemudoma skliče nujno sejo omenjene komisije. "V medijih lahko beremo skrb vzbujajoče navedbe, da naj bi vrh slovenske politike, vključno s predsednikom vlade Janezom Janšo, sodeloval s tujimi obveščevalnimi službami, kar dejansko lahko predstavlja škodljive posledice za nacionalno varnost Republike Slovenije," so sporočili iz poslanske skupine LMŠ.
"Predlagamo, da na sejo Komisije povabite predsednika vlade in predsednika stranke SDS Janeza Janšo, direktorja Sove Janeza Stuška in Roka Snežiča (mariborski podjetnik, op. a.). Glede na to, da je zadeva vsebinsko povezana s preiskovalno komisijo, ki ugotavlja domnevno nezakonito financiranje politične stranke SDS, predlagamo, da se na sejo Knovs povabi tudi predsednika in podpredsednika navedene komisije. Hkrati predlagamo, da se do seje komisije pridobi tudi poročilo Sove o dejavnostih hrvaške varnostno-obveščevalne službe (SOA) na ozemlju Republike Slovenije," so še zapisali v prej omenjeni poslanski skupini.
Informacijska pooblaščenka: Postopek še ni zaključen
S prošnjo o dodatnih pojasnilih smo se obrnili tudi na informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik. Kot nam je odgovorila, inšpekcijski postopek, ki ga Informacijskih pooblaščenec (IP) po uradni dolžnosti vodi v zvezi z domnevno nezakonitimi vpogledi v osebne podatke politikov s strani zaposlenih na Policiji, zaradi kompleksnosti zadeve in velikega števila zaposlenih na Policiji, ki so pregledovali ali kako drugače obdelovali osebne podatke poslancev in nekaterih drugih politikov, še ni zaključen.
Informacijska pooblaščenka Moja Prelesnik
"Policija v zvezi s tem vodi tudi svojo preiskavo, vendar je težko napovedati, kdaj bodo postopki zaključeni, saj gre za dokaj kompleksen postopek. Vsak posamezen vpogled v osebne podatke namreč še ne pomeni nezakonite obdelave in je zato treba za vsak posamezen vpogled posebej ugotavljati utemeljenost vpogleda. Takšnih vpogledov in drugih obdelav pa je bilo v obravnavanem primeru izredno veliko, saj je iz pridobljenih dnevnikov obdelav za obdobje od 1. januarja 2019 do konca februarja 2020 npr. razvidno, da je osebne podatke 55 politikov obdelovalo 700 zaposlenih na Policiji ter da je osebne podatke nekaterih politikov obdelovalo tudi po več kot 50 različnih zaposlenih, kar velja zlasti za tiste politike, pri katerih so se njihovi osebnih podatki obdelovali v zvezi z varovanjem. Dosedanje ugotovitve že sedaj kažejo, da je bilo velika večina dosedaj preverjenih obdelav zakonitih," še pravi.
Iskanje zgolj po imenu in priimku je lahko vprašljivo
Dodaja, da je v zvezi z vodenjem dnevnikov obdelav osebnih podatkov treba še upoštevati, da se v primeru, ko uslužbenec izvede iskanje npr. zgolj z imenom in priimkom, torej brez dodatnega identifikatorja (npr. EMPO-a) takšno iskanje zabeleži pri vseh osebah, ki imajo takšno ime in priimek. Torej se v primeru, ko je v registru vpisanih npr. 180 oseb z enakim imenom in priimkom (kot npr. ime Jožef Horvat, kot to izhaja iz podatkov SURS-a), takšen vpogled oz. obdelava osebnih podatkov zabeleži pred vsakim od njih.
"Konkretno to lahko pomeni, da npr. tudi da za dogodek, katerega posebej izpostavlja poslanec Jožef Horvat, sploh ni bil v fokusu policije on, ampak eden od njegovih soimenjakov, vpogled/vpis pa se je zabeležil pri vsakemu od njih. Sistem tako zabeleži termin pogleda/vpisa, organ in podlago - npr. Policija za izvedbo določene naloge na podlagi zakona, Informacijski pooblaščenec za izvedbo inšpekcijskega nadzora ipd," pojasnjuje Prelesnikova.
"Vpogledovanje oziroma obdelava osebnih podatkov v evidencah policije in drugih zbirkah osebnih podatkov praviloma ne pomeni sledenja osebam, policisti in druge pooblaščene osebe pa lahko v osebne podatke v zbirkah zakonito vpogledujejo takrat, ko osebne podatke potrebujejo za opravljanje svojih delovnih nalog. Uporaba pojma (policijsko) "sledenje" je zato najmanj neprimerna, vnaprejšnje opredeljevanje nezakonitosti vpogledov v zbirke osebnih podatkov pa najmanj preuranjeno - to bo, če bo, ugotovil Informacijski pooblaščenec."
- varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi,
- preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih ali pogrešanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov,
- vzdrževanje javnega reda,
- nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet,
- nadzor državne meje,
- naloge v zvezi z gibanjem in prebivanjem tujcev,
- varovanje določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, in če z zakonom ni določeno drugače, varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov,
- naloge ob naravnih in drugih nesrečah,
- druge naloge, določene v tem zakonu in drugih predpisih v skladu z zakonom.
Policija izpostavlja mehanizme za preprečevanje morebitnih zlorab pri vpogledovanju v osebne podatke
Na policiji so v zvezi navedbo poslanca NSi Jožefa Horvata glede vpogledov v njegove osebne podatke dodatno pojasnili, da je normalno, da v nekaterih postopkih pride do večjega števila vpogledov. V zvezi s konkretnim primerom sicer vodijo notranjevarnostni postopek. Policija pa ima mehanizme za preprečevanje tovrstnih zlorab, navajajo.
Po besedah višjega policijskega inšpektorja v službi generalnega direktorja policije Vlada Ilića se v policiji zelo dobro zavedajo pomena varovanja človekovih pravic in svoboščin in v okviru tega tudi pomena varovanja osebnih podatkov posameznikov. Zato imajo vzpostavljene ustrezne mehanizme, ki jim omogočajo, da učinkovito preprečujejo morebitne zlorabe na tem področju in da tudi ugotavljajo, ali je sleherni uslužbenec policije osebne podatke obdeloval zakonito. "Vsak uslužbenec ima dostop samo do tistih podatkov, ki jih nujno potrebuje za svoje delo," je poudaril.
Če ugotovijo, da bi lahko šlo za zlorabo, jih o tem obvesti občan, ki meni, da mu je nekdo iz vrst policije neopravičeno obdeloval osebni podatek, informacijska pooblaščenka ali celo državni tožilec pa sprožijo notranjevarnostni postopek.
Če ugotovijo, da je šlo za prekršek s področja varstva osebnih podatkov, o tem obvestijo pristojni prekrškovni organ. Če pa so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, obvestijo pristojno državno tožilstvo. Če gre za sum, da je takšno kaznivo dejanje storil policist, pa obvestijo specializirano državno tožilstvo.
Dodal je, da če ugotovijo, da je pri tem šlo tudi za hujšo kršitev delovnih obveznosti, pogodbe o zaposlitvi, pa izvedejo tudi ustrezne disciplinske postopke.
V zadnjih 10 letih so na policiji sicer ugotovili 44 utemeljenih razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, v slabih 100 primerih pa je šlo za prekršek.
Višji policijski inšpektor v sektorju za zaščito podatkov Boris Plevnik je pojasnil, da ima posameznik pravico podati zahtevo o vpogledih v njegove osebne podatke, ne glede na to, zakaj želi preveriti, zakaj policija vodi njegove osebne podatke. Zahtevek poda policiji, ki sproži postopek. "Nudimo vse podatke, do katerih so posamezniki upravičeni, razen če obstaja zakonska podlaga za zadržek posredovanja teh osebnih podatkov," je navedel.
V evidenci kaznivih dejanj podatkov ne posredujejo, dokler ni zaključena policijska preiskava.
Plevnik je še pojasnil, kako se obdelujejo osebni podatki v policiji. Policija na primer prejme neko obvestilo in mora preveriti podatke prijavitelja oz. morebitnega kršitelja. Pri tem nastane prvi vpogled v evidence, bodisi policije ali drugih državnih organov. Pri tem je največkrat vpogled v centralni register prebivalstva, kjer se preverijo ime in priimek, datum rojstva in drugi podatki, bivališče, da ugotovijo nedvoumno identiteto naznanjenega kršitelja ali prijavitelja.
Pri splošnem preverjanju sicer osebe policisti takojšnjega podatka vseh prekrškov ali kaznivih dejanj ne dobijo, ampak morajo najprej izkazati namen, zakaj to osebo preiskujejo in šele nato lahko dobijo podatke iz točno določene evidence.
Horvat je sicer govoril o okoli 20 vpogledih v pol leta. Na policiji se do konkretnega primera ne morejo opredeliti, so pa pojasnili, da obstajajo sledilni zapisi, ki da bodo razkrili morebitno neupravičenost vpogledov.
Ob tem so na policiji še pojasnili, da se zavedajo odgovornosti, da se dela zakonito, nenazadnje pa tudi zagroženih glob in kazni. "Če se je kdaj kdorkoli v policiji odločil, da bo mimo zakona opravljal kakšno nalogo, bo za to tudi odgovarjal," je dejal Ilić, ki sicer meni, da je šlo za opravljanje rednih policijskih nalog.
Policija sicer vodi 31 evidenc na podlagi zakona o nalogah in pooblastilih policije in še nekatere po drugih področnih zakonih, na primer o zakonu o prijavi prebivališča in nadzoru državne meje.
Dostop do policijskih evidenc imajo sicer tudi drugi zunanji organi na podlagi zakonov, npr. upravne enote v primeru podaljševanja registracije vozila, pa tudi obveščevalna služba in vojska, npr. za vpogled v evidenco prekrškov za potrebe zaposlovanj. (STA)
76