Po več kot 15 letih je prejela 740 tisoč evrov odškodnine #video

Video: Planet TV

Po več kot 15 letih je vsaj pravico dočakala Bernardka Osolin iz okolice Kamnika. Rutinska operacija kile se je poleti 2002 zaradi napake pri anesteziji končala z ohromljenimi nogami. Osolinova je šele zdaj dobila zadnji del druge najvišje odškodnine pri nas doslej. 739 tisoč evrov glavnice in obresti sta plačala ljubljanski klinični center in zavarovalnica Adriatic.

A takšna pot do odškodnin je predolga in nehumana, zato je vse bolj aktualna ideja tako imenovanih nekrivdnih odškodnin. Ko zdravnikom ne bi bilo treba dokazati, da so storili hudo strokovno napako, ker se to vleče dolga leta, ampak bi pacient hitro dobil vsaj materialno zadoščenje. V Avstriji in Nemčiji tako z zunajsodno poravnavo rešijo več kot polovico primerov, so poročali v oddaji Danes na Planet TV.

Najvišja odškodnina dosegla dobrih 850 tisoč evrov

Najvišjo odškodnino, 853 tisoč evrov, so zaradi zdravniške napake pri porodu doslej plačali v Porodnišnici Postojna. V Ljubljani so poleg prej omenjenega primera izplačali še 676 tisoč evrov, v Brežicah in na Ptuju se rekorda vrtita nekaj nad 200 tisočaki, v Celju in Murski Soboti pa približno pol manj. Mariborski UKC podatek skriva.

Poglejmo, zakaj se pri nas tako vleče izplačevanje odškodnin v zdravstvu in kako bi to lahko hitro spremenili. Po sistemu nekrivdnih odškodnin bi nadomestilo dobili vsi, ki so bili oškodovani zaradi zapletov pri zdravljenju, ne samo zaradi strokovne napake. Ljudje bi do odškodnin prišli hitreje, brez pravdanj, zdravnikom ne bi bilo treba dokazovati krivde.

"Zavarovalništvo je posel, v katerem je treba čim manj zapraviti"

"Jaz imam žal pri sebi tragičen primer, ko se je zdravljenje končalo katastrofalno, z zapletom, ki ga nismo pričakovali. Iskreno smo se trudili ugotoviti, zakaj se je to zgodilo, a nam zdravniške napake ni uspelo dokazati. In ker je nismo mogli dokazati, zavarovalnica svojcem noče izplačati odškodnine, čeprav mislim, da bi si to zaslužili," je dejal onkolog Erik Brecelj.

Poslanstvo zavarovalnic je porazdelitev tveganja, pravi odvetnik David Sluga. Posel, v katerem je treba čim manj zapraviti. "Takšna praksa ni v prid zdravništu, to je ta absurd! Kot da se vsi v tej državi pretvarjamo, da zdravniške napake niso mogoče. Seveda so, samo treba jih je minimalizirati, treba je delati v skladu z doktrino, treba je bit nemalomaren in treba je priznati odgovornost za napako," je bil jasen Sluga.

Predlagani sistem je razumna rešitev, pravi, izogne se priznanju napake, a takšna praksa ni vtkana v naš pravosodni sistem in to je velika sistemska težava.

Praksa v tujini povsem drugačna

V tujini je praksa povsem drugačna. "Tam gre v milijone in ta poslovna plat sili zavarovalnico, da se poravna. Tukaj pa ne! Tukaj so odškodnine sorazmerno nizke, redke, zato se jim splača zavlačevati. Dajmo, dajmo, sej bo minilo, saj bo izvedenec naš," je ponazoril Sluga.

Brecelj je dodal, da bi, če bi uvedli odškodninsko odgovornost na vse zaplete, vsak bolnik imel pokrite vse zaplete in bi zahteval odškodnino. "Pri tem je zelo težko postaviti mejo, kdaj gre za zaplet, kdaj gre za malomarno zdravljenje in kdaj gre za nepričakovan zaplet," je pojasnil Brecelj.

Ali pa zgolj za sprenevedanje, da je v zdravniških vrstah vse v redu. Kot v zadnjem primeru iz paketa otroške srčne kirurgije, kjer poročilo nadzora ugotavlja hude napake, a so odškodninski zahtevek zavrnili. Odgovor na tožbo spet pravi, da je bilo v UKC vse v redu. In ker ne bodo odnehali, se bo primer, ob zdajšnji praksi, verjetno vlekel nekaj prihodnjih let.