Sreda, 4. 7. 2018, 16.54
5 let, 9 mesecev
Divja odlagališča - okoljski kriminal v Sloveniji
Po Sloveniji leži za 92 olimpijskih bazenov smeti, med njimi tudi strupene
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,25
4
V Sloveniji je več kot deset tisoč divjih odlagališč, ki so "ena od oblik okoljskega kriminala in eden izmed sindromov bolezni sistema ravnanja z odpadki", ob tej problematiki, ki predstavlja grožnjo okolju in ljudem, opozarjajo v organizaciji Ekologi brez meja.
"V povprečju se moramo od slovenskih šol do prvega divjega odlagališča sprehoditi le 400 metrov," okoljsko resničnost v tem pogledu predstavljajo Ekologi brez meja. Pri čemer med razlogi za nastajanje divjih odlagališč navajajo finančne prihranke, neučinkovit nadzor, premajhno informiranost in ozaveščenost ter pomanjkanje sodelovanja med pristojnimi in zainteresirano javnostjo.
Leta 2010 je v sklopu akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu na podlagi prostovoljnega dela in pod okriljem nevladne organizacije Ekologi brez meja nastal prvi in edini slovenski Register divjih odlagališč. Na javno dostopnem spletnem zemljevidu so tako označena tovrstna mesta po državi, ob tem pa označena že očiščena in tudi divja odlagališča z nevarnimi odpadki. A kot so zapisali Ekologi brez meja, država kljub večkratnim pogovorom, tega, kar je v tem kontekstu že bilo narejeno, ne želi prevzeti.
Leta 2010 so Ekologi brez meja organizirali prvo vseslovensko čistilno akcijo pri nas Očistimo Slovenijo, v okviru katere so povezali komunalne službe, občine, policijo in vojsko, gospodarska podjetja, ki so odvažala odpadke, ter prebivalce Slovenije. Sodelovalo je 270 tisoč prostovoljcev, ki so očistili približno 14.800 ton odpadkov in okoli sedem tisoč divjih odlagališč. Leta 2012 so Ekologi brez meja akcijo ponovili in število je še naraslo. Med 26 državami, ki so se pred šestimi leti udeležile mednarodnega čistilnega projekta World Cleanup 2012, je imela Slovenija najvišjo udeležbo. Čistilo je 289 tisoč ljudi ali kar 14,5 odstotka celotnega prebivalstva. Letos 15. septembra bo potekala tretja vseslovenska akcija, ki je prav tako del svetovne pobude.
Divja odlagališča in smetenje
Register bo ob letošnji akciji Očistimo Slovenijo, ki bo potekala v okviru največjega okoljskega projekta na svetu World Cleanup Day 2018 15. septembra, ponovno na pobudo Ekologov brez meja posodobljen in dopolnjen s stanjem ob vodotokih ter s poudarkom na smetenju, vse pogostejšem problemu, ki ga okoljevarstveniki do zdaj še niso posebej naslovili.
Spletni zemljevid divjih odlagališč v Sloveniji. S črno so označena divja odlagališča, z rdečo divja odlagališča z nevarnimi odpadki, z zeleno pa očiščena divja odlagališča.
Z odpadki bi napolnili 92 olimpijskih bazenov
V osmih letih so očistili tretjino vseh odlagališč, stanje s terena sporočajo Ekologi brez meja. Vendar pa "v naravi ostaja več kot 230 tisoč kubičnih metrov odpadkov (92 olimpijskih bazenov, 77 velikih dvoran Postojnske jame, 19 trboveljskih dimnikov). Večino teh odpadkov (41 %) predstavljajo gradbeni odpadki, po pogostosti jim sledijo kosovni (17 %), komunalni (15 %), organski (13 %) in nevarni odpadki (10 %) ter salonitne plošče (2 %), motorna vozila (2 %) in pnevmatike (1 %)".
Nevarnost za onesnaženje pitne vode
Divja odlagališča, kot opozarjajo Ekologi brez meja, predstavljajo grožnjo okolju in ljudem, saj pogosto odloženi odpadki v naravi vsebujejo nevarne snovi. Ti lahko prodrejo v podtalnico in nepovratno onesnažijo vire pitne vode. Po podatkih Direkcije RS za vode je pojav mikroplastike dokazan že v slovenskih celinskih vodah.
V osmih letih so očistili tretjino vseh odlagališč, stanje s terena sporočajo Ekologi brez meja. Vendar pa "v naravi ostaja več kot 230 tisoč kubičnih metrov odpadkov (92 olimpijskih bazenov, 77 velikih dvoran Postojnske jame, 19 trboveljskih dimnikov). Večino teh odpadkov (41 %) predstavljajo gradbeni odpadki, saj sistem prevzemanja teh ni urejen.
Najdražje smeti so v naravi
V naravo odloženi odpadki pa tudi kvarijo "videz krajine, zmanjšujejo kakovost bivanja, turistične privlačnosti območij, vrednosti nepremičnin in velikokrat terjajo visoka sredstva za sanacijo". Najdražji pa je tisti odpadek, ki ga najdemo v naravi in vodah, ki so onesnažene zaradi naših dejavnosti na kopnem, tudi pojasnjujejo organizatorji vseslovenske čistilne akcije.
Rešitev ni zgolj poostren nadzor
Ob soočanju s to problematiko pa rešitev ni samo v poostrenem nadzoru, pravijo strokovnjaki. Na lokalni in republiški ravni je tudi skupno 150 inšpektorjev, ki spremljajo ravnanje z odpadki po celotni državi. Zato morata biti del sistema tako ozaveščanje kot nadzor, ob tem pa tudi ravnanje z odpadki sistemsko za občane enostavno, podčrtujejo Ekologi brez meja.
V problematiki ravnanja z odpadki je ob sistemskih rešitvah pomembna tudi ozaveščenost, poudarjajo okoljevarstveniki. Ravno te dni pa je v Ljubljani mogoče opaziti informativne plakate, ki sporočajo možnosti odvoza kosovnih odpadkov, ki je enkrat na leto brezplačen, le naročiti ga morate.
Štirje hitri nasveti Ekologov brez meja:
-
Vsako odlaganje v naravi je mogoče prijaviti v Register divjih odlagališč.
-
Odvoz gradbenih odpadkov v zbirne centre, ki te sprejemajo.
-
Ne odlagajmo odpadkov v naravi: vsak nepravilno odložen odpadek se prej ali slej znajde v vodah.
-
Izredne prijave inšpekcijske službe obravnavajo prednostno.
V Ljubljani je te dni mogoče opaziti informativne plakate komunalnega podjetja Snaga Ljubljana.
4