Po oceni civilnih nadzornikov večstomilijonski zahtevki izvajalca del na drugem tiru neupravičeni

Kot je na novinarski konferenci ob predstavitvi osmega poročila o izgradnji projekta danes v Ljubljani povedal predsednik projektnega sveta Jadran Bajec, so aktualni problemi pri projektu izgradnje drugega tira povezani z medlimi odzivi pristojnega ministrstva in vlade na težave, na katere so opozarjali že v svojih predhodnih poročilih.

"Odsek med Črnim Kalom in Koprom bi moral biti končan že junija lani, imamo problematiko na stroškovnem delu. Veliki zahtevki za dodatna dela so po našem prepričanju neupravičeni, neutemeljeni in do neke mere celo nesramni," je nanizal ugotovitve ter ob tem opozoril tudi na problematiko nadzora projekta in kakovosti opravljenih del.

Dvomijo o napovedih ministrice Bratušek

Civilni nadzorniki dvomijo tudi o uresničitvi napovedi pristojne ministrice, da bodo prvi vlaki po novi progi zapeljali v prvi polovici prihodnjega leta. "Projekt se nikoli ne konča takrat, ko gre gradbinec z gradbišča, in tudi v tem primeru bo gradbinec zelo težko šel z gradbišča pred letom 2027," je ocenil Bajec in opozoril na dolgotrajnost postopkov pridobivanja uporabnega in obratovalnega dovoljenja v državi.

"Ta konec se po našem mnenju ne bo zgodil pred 31. marcem 2027. Bili bi zelo veseli, če bi investitor, ministrstvo ali kdo drug rekel, da bo mogoče dobiti obratovalno dovoljenje prej, vendar očitno tega junaka ni," je prepričan Bajec.

Stvari se odvijajo prepočasi

Tudi v tokratnem poročilu so se dotaknili načrtovanega vzporednega tira, za katerega, kot navajajo v poročilu, že več let opozarjajo na predolgo pripravo strokovnih podlag. "Ministrstvo in tudi predsednik vlade zagotavljata, da se bo vzporedno progo začelo delati leta 2026. To je zelo kmalu, treba pa je pridobiti gradbeno dovoljenje, zagotoviti financiranje in izvesti javni razpis. Tudi tukaj menimo, da se stvari odvijajo prepočasi oziroma da bo kakšna pritožba v postopkih znova povzročila, da se bodo datumi premaknili v prihodnost. To za projekt in za Slovenijo pomeni ne samo potencialno, ampak tudi dejansko škodo," je posvaril Bajec.

Na problem podražitve projekta in 350-milijonskega zahtevka glavnega izvajalca del Kolektorja CPG na nadzornega inženirja DRI zaradi zapletov pri gradnji v dolini Glinščice sredi marca sta opozorila tudi druga dva člana projektnega sveta Damir Josipovič in Emil Milan Pintar.

"Ostaja tudi problem, da ni bilo nikoli razčiščeno, zakaj je bilo potrebno tako astronomsko plačilo za pripravo investicijskega programa, ki ga je izdelalo podjetje Deloitte," je poudaril Josipovič. Kot je spomnil Pintar, je priprava programa stala več kot milijon evrov, medtem ko se normalna cena za to sicer giblje med 30 in 50 tisoč evri.

Pintar je opozoril tudi na vprašanje gospodarjenja z izkopanim materialom. "Številke so se spreminjale, odgovora ali končnega pojasnila, kaj je bilo s tem materialom, ni," je dejal.

Za vodenje in nadzor predvidena nenavadno visoka sredstva

Opozoril pa je tudi na nenavadno visoka sredstva, ki so predvidena za vodenje in nadzor. "V primerjavi s podobnimi projekti v tujini so približno dvakratna, seveda ves čas odpirajo vrsto dodatnih vprašanj, namreč željo nekaterih institucij, da se definirajo kot nadzorne institucije," je opozoril Pintar, ki se čudi tudi nad sklenitvijo pogodbe z drugim podjetjem, s katerim se je za potrebe nadzora za eno leto angažiralo 200 inženirjev. "Kaj delajo ti ljudje? Mi odgovora nimamo," je poudaril.

Članom projektnega sveta za civilni nadzor nad projektom izgradnje drugega tira med Divačo in Koprom je nedoumljivo tudi to, zakaj sta se investitor oziroma država odločila, da se za ta pomemben odsek železniške proge uporablja "zastarel tip napajanja oziroma enosmerni tok". "S tem so povezani tudi razdrobljeno upravljanje in netransparentnost, vsaj z vidika javnosti, ter neznane namere vseh deležnikov, vključno s Slovenskimi železnicami," je podčrtal Josipovič.

Odločitve se ne sprejemajo transparentno in gospodarno

Sodelujoči na novinarski konferenci so opozorili tudi na nepravočasno izročanje dokumentov pristojnih deležnikov članom sveta ter na neučinkovito in slabo medsebojno sodelovanje med njimi.

"Sklepna ocena delovanja pristojnih ministrstev, organov v sestavi in investitorja za leto 2024 je pozitivna zgolj pogojno zaradi manj ažurnega sodelovanja 2TDK s projektnim svetom. Kljub opaženemu napredku v preteklosti pa za drugi del ocenjevalnega obdobja ocena ne more biti pozitivna. Prišlo je namreč do pomembnih zamolčanj podatkov, s katerimi bi moral biti svet seznanjen sproti, ne pa iz medijev. Ostali smo pri oceni dosedanjih poročil, da projekt kljub izboljšavam in določenim premikom na bolje še vedno ne poteka optimalno, posamezne odločitve niso sprejete transparentno in gospodarno, nekatere prakse so se, medtem ko so vmes že potekale bolje, znova poslabšale," je sklenil Josipovič.

Za neplačevanje vedo že nekaj časa

Glede zapletov zaradi težav turškega partnerja pri projektu, podjetja Yapi Markezi, pa je Bajec pojasnil, da so z informacijo, da ta ne plačuje svojih dobaviteljev, seznanjeni že kar nekaj časa. Dodal je, da takšni primeri pri takšnih projektih sicer niso nekaj nenavadnega, pri čemer je potegnil vzporednice s primerom izgradnje predora Markovec. "Po naših informacijah ni problem v tem, da je Yapi Markezi insolventen, problem je, da za ta problem ni rešitve oziroma ni jasno napisanega pogodbenega ali drugega dogovora, iz katerega bi bilo jasno razvidno, kdo bo kaj naredil in do kdaj, ter to seveda uskladil tudi z drugimi izvajalci na tem projektu," je opozoril.

Novice Turški delavci na drugem tiru le prejeli plače, a ostajajo v negotovosti