Petek, 30. 8. 2024, 13.21
2 meseca
Po letih pogajanj Verbund izplačal Sloveniji 15 milijonov evrov
Po več letih tajnih pogajanj, povezanih s hudimi poplavami Drave leta 2012, je upravljavec hidroelektrarn na Dravi v Avstriji, družba Verbund, Sloveniji v začetku leta izplačal 14,9 milijona evrov. Podrobnosti dogovora niso znane. Slovenija bo denar namenila za protipoplavne ukrepe. Zaključka sodnih postopkov si želijo tudi zasebni oškodovanci.
Drava, ki v Slovenijo iz Avstrije priteče pri Dravogradu, je v silovitih poplavah v začetku novembra 2012 povzročila veliko škode na javni in zasebni lastnini v Avstriji in Sloveniji. Oškodovanci v Sloveniji so za takratno izjemno hitro in veliko naraščanje Drave okrivili Verbund zaradi domnevno neustreznega upravljanja hidroelektrarn.
Na več slovenskih sodiščih so zoper Verbund vložili okoli 80 tožb, v katerih so skupno zahtevali za okoli 107 milijonov evrov odškodnine. V prid oškodovancem se doslej pravnomočno ni zaključil še noben sodni postopek, nekatere sodbe, s katerimi so bili odškodninski zahtevki zavrnjeni, pa so že pravnomočne. Verbund na slovenskih sodiščih krivdo za škodo vseskozi zavrača.
Republika Slovenija in Verbund v dveh sodnih sporih
Republika Slovenija je bila z družbo Verbund zaradi posledic poplav na Dravi v letu 2012 udeležena v dveh sodnih sporih pred Deželnim sodiščem v Celovcu. Oba postopka sta začela mirovati še pred pričetkom vsebinske obravnave, saj sta obe strani, kot so pojasnili na Državnem odvetništvu, dali prednost mirni rešitvi spora pred sodnim postopkom.
Pogajanja so z različnimi prekinitvami tekla več let, Slovenija pa je letos v začetku leta od Verbunda prejela nakazilo v višini 14,9 milijona evrov. Posledično je umaknila tožbo zoper Verbund, slednji pa je umaknil svojo tožbo zoper Slovenijo. S tem so bili zaključeni vsi spori med stranema iz naslova poplavnega dogodka v letu 2012.
Razlog za večletne postopke je po eni strani kompleksnost zadeve, po drugi pa so to menjave vlad in spremembe v sestavi medresorske pogajalske skupine. Vsebine pogajanj na Državnem odvetništvu niso želeli podrobneje komentirati. Pojasnili so, da izvensodna rešitev spora po navadi pomeni ureditev razmerja z medsebojnim popuščanjem in dogovarjanjem ter na način, ki strankama zadošča za to, da sodne postopke zaključita.
Zasebni oškodovanci z različnimi interesi
V ločenih tožbah zasebnih oškodovancev se obravnavajo individualne okoliščine in interesi posamezne stranke. Državno odvetništvo tudi nima neposrednih pristojnosti pri zastopanju zasebnih oškodovancev v njihovih sodnih postopkih, so pojasnili in dodali, da do skupnih pogajanj vseh oškodovanih subjektov na slovenski strani ni prišlo in se posamezni zahtevki zato rešujejo ločeno.
Kot poudarjajo, je država interese vseh oškodovancev iz konkretnega poplavnega dogodka vseeno zavarovala tudi v okviru reševanja svojega spora, saj je bilo med drugim spremenjeno upravljanje Drave na avstrijski strani, ki je bilo v času reševanja spornega razmerja v sodelovanju z delovno skupino Stalne slovensko-avstrijske komisije za Dravo izboljšano.
"Ob poplavah v letu 2018 in 2019 je bila zaradi spremembe v upravljanju škoda, do katere je prišlo zaradi poplav, nižja v ocenjeni vrednosti približno 17,7 milijona evrov. Navedeno predstavlja ekonomsko škodo, ocenjeno po modelu Krpan," so med drugim še pojasnili na odvetništvu.
Oškodovanci pričakujejo pospešitev sodnih postopkov
Na strani oškodovancev medtem izvensodni dogovor med Slovenijo in Verbundom posredno vidijo tudi kot Verbundovo priznanje odgovornosti. Za naprej pa pričakujejo predvsem pospešitev postopkov pred slovenskimi sodišči.
"Poravnava Republike Slovenije z Verbundom je zame logična posledica že dolgo ugotovljenih pomanjkljivosti Verbundovega poplavnega sistema in upravljanja, ki so privedle do znatnega povišanja poplavnega vala ob poplavah novembra 2012," je za STA pisno sporočil avstrijski odvetnik Franz Serajnik.
Kot je dodal, je bil prvi uspeh oškodovancev prilagoditev Verbundovih upravljavskih predpisov že leta 2013, ki mu zdaj narekujejo večjo previdnost. Serajnik je navedel še, da se je Verbund že pred leti poravnal tudi z avstrijsko občino Labot, ki meji na Občino Dravograd.
Serajnik skupaj s skupino odvetnikov zastopa več slovenskih oškodovancev pred slovenskimi sodišči. "Odvetniki, ki zastopamo druge oškodovance pred sodišči v Sloveniji, na osnovi izkušenj po skoraj desetih letih pravdanja ne pričakujemo, da bo to privedlo do večje pripravljenosti Verbunda za sklepanje poravnav. Pričakujemo in zahtevamo pa, da sodišča v Sloveniji vsaj zdaj pospešijo pravde, izdajo sodbe in ne dopuščajo več zavlačevanja pravd po Verbundu," je jasen Serajnik.
Kot je dodal, so sodni izvedenci v strokovnih mnenjih že večkrat ugotovili okoliščine, ki nakazujejo odgovornost Verbunda za poplavne škode. "V teh primerih je čas že dolgo zrel za sodbe," je ocenil. Nekatere pravde so iz različnih razlogov šele na začetku, vendar odvetniki ne bodo popuščali, oškodovanci pa bi pričakovali "vsaj neko skrb države za učinkovito sodstvo", je še dodal.
Prihodnji teden osem obravnav
Dogovor med Slovenijo in Verbundom lahko po mnenju odvetnice Magde Vraničar, ki pred sodišči prav tako zastopa več oškodovancev v poplavah novembra 2012, "pozitivno vpliva na še aktivne sodne postopke, če se bo Verbund tudi v teh postopkih pripravljen poravnati".
Že prihodnji teden je med drugim na okrožnem in okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu razpisanih osem obravnav odškodninskih tožb proti Verbundu, med drugim obravnava tožbe Občine Dravograd, ki od Verbunda terja milijon evrov odškodnine.
STA je za odziv glede izvensodnega dogovora s Slovenijo zaprosila tudi Vebrund, na odgovore še čaka.