Ponedeljek, 27. 3. 2023, 22.26
1 leto
Po kaj prihaja Plenković?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,54
17
Slovenski premier Robert Golob bo na Brdu pri Kranju gostil hrvaškega kolega Andreja Plenkovića, ki prihaja v Slovenijo na delovni obisk. V ospredju srečanja naj bi bili pogovori o gospodarskem sodelovanju, zlasti na energetskem področju, posebno pozornost pa naj bi obe strani namenili tudi skupnemu boju proti nezakonitim migracijam na Balkanski poti, ki so se po vstopu Hrvaške v schengen ponovno okrepile.
Nezakonitih prehodov meje za od dva- do trikrat več
Število nezakonitih prestopov meje s Hrvaško se je po njenem vstopu v schengenski prostor po neuradnih informacijah na posameznih odsekih podvojilo, ponekod celo potrojilo, zlasti na območju Istre. Večina nezakonitih migrantov sicer nadaljuje svojo pot v Italijo ter nato naprej v Nemčijo in Francijo, kar predstavlja problem za celotno Evropo, predvsem pri naših zahodnih sosedih pa ustvarja nelagodje in napetosti.
Slovenija si nikakor ne želi, da bi tudi na zahodni meji prišlo do ponovne uvedbe sistematičnega mejnega nadzora, kakršnega je že leta 2016 na vrhuncu migrantske krize uvedla Avstrija in pri njem še vedno vztraja. Da do tega ne bi prišlo, je bila glavna tema pogovorov na nedavnem obisku italijanskega zunanjega ministra Antonia Tajanija v Ljubljani, okrepljeno sodelovanje med Slovenijo, Italijo in Hrvaško na tem področju pa naj bi zunanji ministri vseh treh držav potrdili predvidoma do poletja na srečanju v Rimu.
Za okrepljeno sodelovanje v boju proti nezakonitim migracijam si sicer prizadevajo vse države na Balkanski poti, tako članice EU kot kandidatke. V prvi vrsti na način, da bi se uredile razmere v izvornih državah prosilcev za azil, predvsem v Siriji, kjer pa še vedno divja vojna. Po drugi strani se nadaljujejo prizadevanja, da se migranti, ki so večinoma v Turčiji, ne bi podajali na pot prek Zahodnega Balkana.
Premierja Hrvaške in Slovenije, Andrej Plenković (levo) in Robert Golob (desno), sta se prvič na dvostranski ravni sestala 29. avgusta lani ob robu Blejskega strateškega foruma.
Po tretji strani pa potekajo tudi prizadevanja, da se bolj zavarujejo zunanje meje. Tako naj bi vse bolj realni postajali načrti za vzpostavitev skupnih mešanih italijansko-slovensko-hrvaških patrulj za nadzor hrvaške meje z Bosno in Hercegovino ter Srbijo. Več o tem naj bi se sicer dogovorili zunanji ministri na omenjenem srečanju v Rimu.
Vse glasnejše pa je tudi razmišljanje o okrepitvi zakonitih migracij. Tako Slovenija kot Hrvaška se spopadata z velikim pomanjkanjem kvalificirane delovne sile. Hrvaška ima velike težave zlasti v turističnem sektorju. Z omogočanjem kanalov za zakonito priseljevanje pa bi se zmanjševale potrebe po uporabi poti za nezakonito prečkanje meja.
Gospodarstvo in energetika
V ospredju pogovorov Goloba in Plenkovića naj bi bilo sicer predvsem gospodarsko sodelovanje. Hrvaška je sicer za Slovenijo peta najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica – po podatkih portala Izvozno okno je blagovna menjava lani obsegala 7,39 milijarde evrov, od tega je bilo za 4,45 milijarde evrov izvoza in za 2,94 milijarde evrov uvoza. Premierja obeh držav pa naj bi tokrat pregledala priložnosti, kako sodelovanje še dodatno okrepiti.
Pomembna tema na tej točki bo zlasti energetika – kako bi Slovenija svojo energetsko odvisnost zmanjševala tudi prek širitve hrvaškega terminala utekočinjenega plina na Krku, Hrvaška pa krepila svojo povezanost s preostalo Evropo tudi s povečevanjem kapacitet plinovodov prek slovenskega ozemlja.
Po nekaterih informacijah naj bi Slovenija že letos omogočila povratni tok plina do avstrijskega plinskega vozlišča v Baumgartnu. Plin namreč za zdaj teče samo v smeri proti Sloveniji, zdaj pa bi omogočili tudi tok plina proti Avstriji. Tehnično naj bi bilo to mogoče hitro izpeljati, pojasnjujejo viri.
Slovenija in Hrvaška sta se sicer pogovarjali tudi o sklenitvi posebnega solidarnostnega sporazuma za oskrbo z energenti, če bi se katera od držav znašla v težavah. Medtem ko je Ljubljana podoben sporazum precej hitro in uspešno podpisala z Rimom, pa je sporazum z Zagrebom naletel na čeri. A je te težave zdaj razrešila rešitev na evropski ravni in tovrsten sporazum s Hrvaško ni več potreben.
Kaj bo z jedrskimi odpadki?
Na mizi pred Golobom in Plenkovićem bo tudi vprašanje nuklearke v Krškem, predvsem vprašanje hrvaškega deleža jedrskih odpadkov. Slovenija namerava svoje odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) zgraditi v Vrbini pri Krškem. Poskusno naj bi začelo delovati do leta 2026.
Sodelovanje Hrvaške pri tem projektu ni bilo predvideno, a bi ji Slovenija tu po neuradnih informacijah lahko ponudila pomoč. Sploh glede na težave, s katerimi se spopada pri izvedbi lastnega odlagališča, ki so ga nameravali vzpostaviti v bližini meje z BiH, ta pa temu projektu močno nasprotuje.
Premierja bi se poleg tega lahko pogovarjala tudi o drugem bloku nuklearke v Krškem, kjer sodelovanje Hrvaške prav tako ni predvideno. A po drugi strani tudi ni izključeno.
Bo na mizi tudi arbitraža?
V Golobovem kabinetu v uradnem napovedniku srečanja poudarjajo, da je "sodelovanje med državama razvejano na številnih področjih". "Izstopa odlično gospodarsko sodelovanje, poteka tudi dobro čezmejno sodelovanje ter sodelovanje na področju kulture, izobraževanja, obrambe in civilne zaščite," poudarjajo.
Hrvaški premier Andrej Plenković vztrajno zavrača možnost, da bi Hrvaška priznala arbitražno razsodbo o meji s Slovenijo iz leta 2017. Sloveniji ponuja "dvostranske dogovore", kar pa Slovenija zavrača. Tudi zaradi zakonske implementacije arbitražne razsodbe.
Napovedujejo, da bosta predsednika vlad Slovenije in Hrvaške "izmenjala tudi poglede o stanju na Zahodnem Balkanu, s poudarkom na Bosni in Hercegovini ter dialogu med Prištino in Beogradom", nič pa ni govora o reševanju vprašanja arbitražne razsodbe o meji, ki je Hrvaška ne priznava.
Po neuradnih informacijah na tem področju ni nobenih konkretnih premikov. Za Slovenijo je razsodba arbitražnega sodišča iz leta 2017 dejstvo in je razsodbo še isto leto implementirala. Hrvaška pa na drugi strani še vedno vztraja, da zanjo razsodba ne velja, ker da je bila zaradi pogovorov med arbitrom in slovensko agentko nepovratno kompromitirana, pa čeprav je arbitražno sodišče leta 2016 odločilo, da je Slovenija sicer kršila arbitražni sporazum, da pa kršitve niso bile takšne, da bi Hrvaška lahko izstopila iz procesa.
Zakon o evidentiranju državne meje je bil podlaga za vse preostale zakone iz t. i. implementacijskega svežnja, njegov cilj pa je zagotoviti pravno podlago za evidentiranje državne meje s Hrvaško v evidenci državne meje in uskladitev podatkov drugih evidenc, ki jih vodi geodetska uprava Slovenije. V skladu z noveliranim zakonom o zemljiški knjigi je postopek uskladitve s katastrom postal obveznost sodišč po uradni dolžnosti.
Interventni zakon je bil prvotno namenjen ohranitvi pravic in obveznosti posameznikov, ki so jih imeli na dan razglasitve razsodbe na slovenskem ozemlju, ki je po razsodbi postalo del ozemlja Hrvaške.
Zakon o morskem ribištvu bi slovenskim ribičem v skladu z določili iz hrvaške pristopne pogodbe omogočil, da bi lahko lovili v hrvaških teritorialnih vodah do ustja Limskega kanala, hrvaškim pa v celotnem slovenskem teritorialnem morju. A pogoj za to je uveljavitev arbitražne razsodbe, Hrvaška pa po neuradnih navedbah od tega določila ne želi odstopiti.
Slovenska vlada je decembra 2017 sprejela tudi več uredb s področja ribištva, med drugim tudi za zagotavljanje financiranja pravne pomoči ribičem, če bodo pri delu žrtev hrvaških organov.
Ribiči so potem postali glavna "žrtev" slovensko-hrvaškega spora zaradi arbitraže. Ker Hrvaška ni priznavala meje, ki jo je na morju povsem natančno določilo arbitražno sodišče, medtem ko je sama vztrajala pri sredinski črti v Piranskem zalivu, je vneto izrekala kazni slovenskim ribičem, ki so prehajali na "njihovo" stran.
Podobno je s hrvaškimi ribiči ravnala tudi Slovenija, a s pomembno razliko, da jim je izrekala kazni v skladu s slovensko zakonodajo, ki je implementirala arbitražno razsodbo, medtem ko Hrvaška tovrstne zakonske osnove nima, saj ni implementirala arbitražne razsodbe.
Slovenski ribiči so medtem izčrpali možnosti za pritožbe v okviru hrvaškega pravosodja in so zdaj sprožili postopek proti Hrvaški pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu. Slovenska država ribičem pri tem pomaga s financiranjem pravne pomoči, v postopku pred sodiščem v Strasbourgu pa ne sodeluje – tudi iz razloga, ker gre za hrvaško obravnavo posameznikov, ne pa za odnose med državama, kjer pa ESČP ne bi imelo pristojnosti razsojati.
Medtem je bilo sicer kar nekaj poskusov, da bi kljub nesoglasju med Slovenijo in Hrvaško glede uveljavitve arbitražne razsodbe rešili vprašanje ribolova v Piranskem zalivu oziroma težave ribičev, a tudi "tiha diplomacija" ni prinesla uspeha. Državi ostajata vsaka na svojem bregu.
Golob in Plenković se sicer redno srečujeta na večstranskih srečanjih, npr. na zasedanjih Evropskega sveta v Bruslju, tokratno srečanje, ki bo potekalo na Brdu pri Kranju, pa bo njuno drugo dvostransko srečanje. Prvič sta se konec lanskega avgusta sestala na Bledu ob robu Blejskega strateškega foruma.
Piranski zaliv
17