Evropske volitve 2019
Četrtek, 18. 4. 2019, 11.01
5 let
Po dva sedeža v Evropskem parlamentu bi dobili SDS+SLS in SD
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,69
6
Evropski parlament je danes objavil zadnjo projekcijo sedežev za prihodnji sklic Evropskega parlamenta. Po nedavnem razvoju dogodkov glede brexita je v tokratno projekcijo 751 sedežev vključena tudi Velika Britanija. V Sloveniji kaže po dva sedeža za skupno listo SDS in SLS ter SD, po enega pa za LMŠ, Levico, SNS in NSi.
Projekcije temeljijo na preseku nacionalnih javnomnenjskih raziskav o evropskih volitvah oz. nacionalnih parlamentarnih, če na voljo niso ankete o evropskih volitvah. V Sloveniji projekcija na podlagi ankete Mediane iz 15. aprila napoveduje po dva sedeža za skupno listo SDS in SLS (obe EPP) ter SD (S&D). Po en sedež naj bi prejeli še LMŠ (Alde), Levica (GUE/NGL), NSi (EPP) in SNS. Slednja še nima opredeljene politične skupine v Evropskem parlamentu.
Glede na prejšnjo projekcijo, ko so upoštevali anketo Ninamedie, je največjo izgubo utrpela LMŠ, ko so napovedovali tri sedeže, dodaten sedež se sedaj napoveduje SD, na projekcije pa se je na novo uvrstila SNS.
EPP naj bi ohranila vodilno mesto
Glede na novi dogovor, da bo Združeno kraljestvo zapustilo Evropsko unijo najkasneje do 31. oktobra in da bodo izvedli evropske volitve, so objavili projekcijo za 751 sedežev in ne 705, kot bi jih bilo v primeru brexita, upoštevajoč raziskave objavljene v vseh 28 državah članicah.
Po najbolj svežem "camembertu", kot v Bruslju imenujejo projekcije razdelitve sedežev, naj bi Evropska ljudska stranka (EPP) maja na evropskih volitvah ohranila vodilno mesto, a izgubila precej sedežev. Dobila naj bi 180 ali okoli 24 odstotkov vseh sedežev, medtem ko jih je leta 2014 dobila 217 ali okoli 30 odstotkov. V primerjavi s prejšnjo projekcijo, objavljeno konec marca, je EPP izgubila osem sedežev.
Sledijo socialdemokrati (S&D), ki so tudi sedaj druga najvplivnejša politična skupina, in sicer s 149 sedeži, kar je okoli petina vseh poslancev. To je precejšnje poslabšanje v primerjavi z letom 2014, ko so dobili 186 ali okoli četrtino vseh sedežev. Se pa socialdemokratom v primerjavi s prejšnjo projekcijo napoveduje sedem sedežev več.
EPP in S&D tako tudi po zadnji projekciji skupaj ne bi imeli več kot polovice sedežev, kar bi bila pomembna sprememba glede na izide preteklih volitev.
Na tretjem mestu v primerjavi s prejšnjo projekcijo ostajajo liberalci (Alde), ki naj bi osvojili 76 sedežev. To je bolje kot leta 2014, ko so dobili 68 ali okoli devet odstotkov sedežev ter bili četrta največja politična skupina v Evropskem parlamentu.
Sledijo zmerni evroskeptiki, evropski konservativci in reformisti (ECR) s 66 sedeži, kar je sicer znaten padec v primerjavi z letom 2014, ko so dobili 76 ali okoli devet odstotkov sedežev in se uvrstili na tretje mesto.
Je pa ECR v primerjavi s prejšnjo projekcijo prehitela skupino desnih in evroskeptičnih strank Evropo narodov in svobode (ENF), ki ji tokrat napovedujejo 62 sedežev, kar je skoraj enkrat več kot leta 2014, ko so dobili 37 sedežev. V skupini sta tudi stranki francoske desničarke Marine Le Pen in italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija.
Za šest sedežev so se v primerjavi s tretjo projekcijo okrepili Zeleni, ki naj bi prejeli 57 sedežev. Sledita še evropska levica s 46 in evroskeptična Evropa svobode in neposredne demokracije (EFDD) s 45 sedeži.
Zadnja projekcija sedežev
To je bila četrta in zadnja projekcija sedežev Evropskega parlamenta. Načrtovano je bilo, da bo parlament objavljal posodobljene projekcije vsaka dva tedna do konca aprila, maja pa vsak teden, vendar so zaradi kritičnega odziva zmanjšali število objav.
Med drugim so se pojavile kritike, da parlament kot nevtralna institucija ne bi smel objavljati takšnih projekcij, sploh glede na veliko nepredvidljivost končne slike, na katero bo vplival tudi rezultat stranke francoskega predsednika Emmanuela Macrona Naprej, republika.
Stranke so namreč umeščene v obstoječe politične skupine ali evropske politične stranke, katerih članice so. Vse nove politične stranke in gibanja, ki še niso oznanila svojih namer, so uvrščena v kategorijo "drugi", po projekciji naj bi jim pripadlo 62 sedežev. V tej kategoriji je tudi Macronova stranka.
6