"Končno pa velja, da je v domači praksi tip politike, kot je Janšev, navkljub zmedeni situaciji v Evropi, že prepoznan kot nevaren nacionalizem skrajne desnice, a je s pomočjo nekaterih oportunističnih množičnih medijev pri nas še vedno dojet kot 'desnosredinski'," menijo podpisniki pisma.
Foto: Bojan Puhek
V času, ko potekajo pogajanja o morebitnem oblikovanju koalicije pod vodstvom SDS, se je 75 intelektualcev s pretežno levega političnega pola s pismom, ki so ga naslovili Obvarujmo občutljivo slovensko demokracijo pred avtoritarno oblastjo, obrnilo na javnost.
Kot so zapisali, so resno zaskrbljeni zaradi trenutnih političnih dogovorov ob nastajanju Janševe koalicije. Menijo, da lahko ti dogovori državo hitro popeljejo v krog tistih držav članic Evropske unije, ki so danes na črnem seznamu kršiteljic temeljnih načel varovanja demokracije, pravne države, neodvisnosti medijev in človekovih pravic.
"Svoje prepričanje utemeljujemo na dozdajšnji škodljivi, radikalno nestrpni in izključujoči politiki stranke SDS, za katero smo prepričani, da v slovenski politični prostor ne more prinesti napovedane politične stabilnosti in družbenega razvoja, ker je nesprejemljiva na več ravneh, od katerih v nadaljevanju navajamo le nekatere," so zapisali.
Zakaj menijo, da Janševa vlada ni sprejemljiva:
"Prvič, nesprejemljiva je zaradi političnih vrednot, saj s svojo avtoritarnostjo, izključevanjem, težnjo po podrejanju družbenih sistemov, orbanizacijo in nacionalističnim populizmom pomeni veliko nevarnost za demokratično kulturo in politične procese v državi."
"Drugič, nesprejemljiva je ekonomsko in socialno, ker želi izpeljati brezglavo privatizacijo podjetij, javnega šolstva in zdravstva, svoj škodljiv vpliv na domače gospodarstvo in socialo pa je že dokazala v letih, ko smo v Sloveniji imeli prvo in drugo Janševo vlado."
"Tretjič, nesprejemljiva je z vidika vpeljave potrebnih ukrepov proti dramatičnim podnebnim spremembam, saj je SDS večkrat pokazala, da sodi med tako imenovane zanikovalce vpliva človeka na klimatske spremembe, s čimer odkrito zasmehuje znanstvene ugotovitve. Naša država bi postala s takšno koalicijsko vlado edinstvena v Evropski uniji!"
"Četrtič, nesprejemljiva je z vidika politične in medijske kulture, saj se poslužuje odkrite retorike sovraštva, nestrpnosti, ksenofobije, homofobije in laži, pri čemer uporablja svoja medijska trobila za propagando, širjenje ideologije, lažnih novic in teorij zarot, diskreditacij posameznic in posameznikov ali političnih nasprotnic in nasprotnikov."
"Petič, nesprejemljiva je zaradi neposrednih pritiskov na sodstvo, odkritih poskusov njegove lustracije, podrejanja in končno tudi zaničevalnega odnosa, ko gre za obisk sodišč in prevzemanje sodnih pozivov."
"Šestič, nesprejemljiva je zaradi reinterpretacij in potvarjanj zgodovinskih dejstev, odnosa do NOB, rehabilitacije domobranstva, prisvajanja slovenske osamosvojitve, kar vse zlorablja v politične namene."
"Sedmič, popolnoma nesprejemljiva je, ker svojo propagando nezakonito financira iz tujih virov, ki so najtesneje povezani z avtoritarno vlado sosednje države, s čimer sta resno ogroženi naša suverenost in finančna neodvisnost, ki sta nujni pogoj za obstoj pravne države in demokracije, pa tudi za boj proti korupciji."
Ob tem opozarjajo še na troje, in sicer da stranke, ki želijo skleniti pakt s SDS, "kar je rešitev, ki jo po vsem sodeč podpira tudi predsednik republike, tega ne počnejo zaradi ničesar drugega kot lastnih političnih računic ali logike preživetja, kar pomeni, da bi vodenje Slovenije v celoti prepustili mešetarjenju s strankarskimi interesi namesto skrbi za dobrobit državljank in državljanov".
Kot so še zapisali, lahko glede na izkušnjo z delovanjem prve in druge Janševe vlade utemeljeno domnevamo, da izogibanje predčasnim volitvam ne bo pripeljalo do večje stabilnosti in razcveta, ampak kvečjemu do novih konfliktnih stanj v različnih sferah družbenega sistema.
"Končno pa velja, da je v domači praksi tip politike, kot je Janšev, navkljub zmedeni situaciji v Evropi, že prepoznan kot nevaren nacionalizem skrajne desnice, a je s pomočjo nekaterih oportunističnih množičnih medijev pri nas še vedno dojet kot 'desnosredinski'. Pasivna medijska podpora avtoritarnim težnjam, retoriki odkritega sovraštva in razrastu propagandnih medijev z denarjem tujih političnih botrov zato utira pot normalizaciji škandalozne in nedopustne politične prakse," so zapisali.
Kot so še zapisali, se zavedajo svojega omejenega vpliva in okoliščine, da lahko njihova mnenja dosežejo javnost predvsem s pomočjo novinark in novinarjev, a vseeno želijo s tem pismom pozvati vse razumne dejavnike v politični sferi, da storijo vse za obvarovanje občutljive slovenske demokracije pred grozečo avtoritarno oblastjo.
Pismo z naslovom Obvarujmo občutljivo slovensko demokracijo pred avtoritarno oblastjoje podpisalo 75 posameznikov, prvopodpisani je profesor Rudi Rizman, pod pismo pa so med drugim podpisani ekonomist Jože Mencinger, Spomenka Hribar, Dušan Keber, Božo Repe in drugi akademiki (celoten seznam spodaj v modrem okvirčku).
Skupina vidnih posameznikov za oblikovanje koalicije
Pred dnevi je svoje pismo vsem parlamentarnim strankam razen SNS in Levici poslala tudi skupina vidnih posameznikov iz družbeno-političnega življenja, med njimi nekdanji minister Žiga Turk, bančnik Marko Voljč, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, ekonomista Igor Masten in Sašo Polanec ter Nevenka Črešnar Pergar in Žiga Vavpotič.
V pobudi so predsednike strank pozvali k oblikovanju vključujoče in operativne koalicije. Menijo namreč, da predčasne volitve ne bi bistveno spremenile razmerja sil, bi pa prinesle večmesečno obdobje prostega teka, ki bi poslabšalo nedelovanje države.
Vsi podpisniki pisma Obvarujmo občutljivo slovensko demokracijo pred avtoritarno oblastjo
ddr. Rudi Rizman
s podpisnicami in podpisniki po abecednem vrstnem redu:
dr. Milica Antić Gaber
dr. Ljubo Bavcon
dr. Anton Bebler
dr. Milena Mileva Blažić
dr. Rado Bohinc
dr. Valentin Bucik
dr. Lucija Čok
dr. Nenad Čuš Babič
dr. Božidar Debenjak
dr. Srečo Dragoš
dr. Božidar Flajšman
dr. Miha Fošnarič
dr. Peter Glavič
dr. Tatjana Greif
dr. Tomaž Grušovnik
dr. Spomenka Hribar
dr. Hajdeja Iglič
dr. Vlasta Jalušič
dr. Maca Jogan
dr. Dušan Keber
dr. Darja Kerec
dr. Rudi Klanjšek
dr. Andreja Kocijančič
ddr. Zdenko Kodelja
dr. Bogomir Kovač
dr. Gorazd Kovačič
dr. Matjaž Krajnc
dr. Ivan Kristan
dr. Roman Kuhar
dr. Vesna Leskošek
dr. Metka Mencin
dr. Jože Mencinger
dr. Vlado Miheljak
dr. Vesna Mikolič
dr. Zdravko Mlinar
dr. Rajko Muršič
dr. Boris A. Novak
dr. Luka Omladič
dr. Neda Pagon
dr. Stane Pejovnik
dr. Dragan Petrovec
dr. Jože Pirjevec
dr. Marko Polič
dr. Barbara Rajgelj
dr. Danijel Rebolj
dr. Božo Repe
dr. Rado Riha
dr. Jana Rošker
dr. Andrej Rus
Stane Saksida
dr. Renata Salecl
dr. Mitja Sardoč
dr. Peter Simonič
dr. Boris Sket
dr. Božidar Slapšak
dr. Svetlana Slapšak
dr. Slavko Splichal
dr. Ivan Svetlik
dr. Marjan Šimenc
dr. Iztok Šori
dr. Renata Šribar
dr. Darko Štrajn
dr. Jelica Šumič Riha
dr. Marina Tavčar Krajnc
dr. Niko Toš
dr. Vito Turk
dr. Samo Uhan
dr. Andrej Ule
dr. Mirjana Ule
dr. Boris Vezjak
dr. Aleš Vodopivec
dr. Peter Vodopivec
dr. Simona Zavratnik
dr. Pavel Zgaga
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.