Pet dejstev o Koroški, ki bi jih moral vedeti Miro Cerar (video)

Za Korošce je ob vsakokratnih obiskih vlad v zadnjem desetletju osrednja tema tretja razvojna os oz. hitra cesta, ki bi regijo povezala z avtocestnim križem in je po mnenju gospodarstva in lokalnih skupnosti nujna za nadaljnji razvoj regije. Ob tem opozarjajo tudi na nujnost obnove obstoječih državnih cest.

"Menim, da bo ta vlada pripravila tako normativne podlage kot tudi možnosti, da zasadimo tisto prvo lopato in dejansko začnemo graditi to hitro cesto in potem povežemo Koroško na ta način z avtocestnim križem in omogočimo večji razmah gospodarstva in izboljšanje vseh ostalih tokov, kar izboljša situacijo na vseh področjih, socialnem, kulturnem, prometnem in tako naprej," je med obiskom na Koroškem dejal Cerar.

Pol milijona evrov v prenovo državne ceste od Dravograda do mejnega prehoda Vič Med drugim je napovedal, da bo država že letos vložila pol milijona evrov v prenovo državne ceste od Dravograda do mejnega prehoda Vič na meji z Avstrijo, ki je v zelo slabem stanju. Dodal je še, da bo za sanacijo s težkimi kovinami obremenjene Zgornje Mežiške doline po prvotnem zmanjšanju sredstev to območje dobilo dodatnih 100.000 evrov sredstev za izvajanje sanacijskega programa.

"Stvari se premikajo v pravo smer, da to ni dovolj, vemo vsi" Koroška se je v zadnjih letih soočala s težkim gospodarskim in socialnim položajem, je spomnil Cerar, ki pa v zadnjem času opaža tudi spremembe na boljše, povezane z zaposljivostjo mladih in uspešnostjo gospodarstva pri izvozu. Stvari se premikajo v pravo smer, da to ni dovolj, vemo vsi, je ob tem dejal Cerar. "Koroška ne sme ostati izolirana! Slovenija jo potrebuje, tako kot potrebuje ona Slovenijo," pa je na novinarski konferenci ob zaključku obiska dejal Cerar in ob tem dodal, da so pomembne vse regije v Sloveniji.

Tudi minister Gašperšič ocenjuje, da je napočil čas za uresničitev obljub Na posvetu o aktivnostih za izgradnjo severnega dela tretje razvojne osi na Prevaljah je minister za infrastrukturo Peter Gašperšič dejal, da je bilo v preteklosti danih dovolj obljub in da ocenjuje, da je res prišel čas, da se pristopi k uresničitvi načrtov, za katere bodo potrebovali podporo ne le znotraj vlade, ampak tudi v lokalnih skupnostih. Tako je napovedal, da bi lahko z gradnjo prvih dveh odsekov severnega dela tretje razvojne osi, to je odsekov od avtoceste do Velenja in od tam naprej proti Slovenj Gradcu začeli v 2019.

Načrte za odsek Velenje-Slovenj Gradec, za katerega je že sprejet državni prostorski načrt (DPN), je podrobneje predstavil član uprave Družbe za avtoceste v RS (Dars) Franc Skok. Po njegovih besedah bodo v letošnjem letu med drugim potekale aktivnosti za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, v letu 2016 bi začeli s projektiranjem, v letu 2017 pričakujejo, da bi lahko bila večina dokumentacije pripravljena, nato pa bi v istem letu in v 2018 sledili odkupi zemljišč.

Sledil bi razpis za izvajalca del, tako da tudi Skok pričakuje, da bodo lahko v letu 2019 pričeli s samo izgradnjo hitre ceste. Ob tem je opozoril, da bo gradnja tega odseka finančno zahtevna zaradi številnih viaduktov, predorov in pokritih vkopov. Po projektantski oceni iz leta 2010 je gradnja ocenjena na 500 milijonov evrov (z DDV). Skok je poudaril, da je Dars sposoben to financirati, a za to potrebuje nov poroštveni zakon za zadolževanje. Minister Gašperšič pa je glede tega v izjavi novinarjem dejal, da to ni nemogoče in je pot jasno začrtana.

Na Koroškem pobranih za desetino več davščin Minister za finance Dušan Mramor je obiskal finančni urad v Dravogradu, ki je bil ustanovljen v začetku letošnjega leta, ko so na regionalni ravni združili carinske in davčne urade. Za Koroško je spodbuden podatek, da je bilo lani v regiji pobranih za dobrih devet odstotkov več davščin kot leto prej.

Mramor je ob obisku urada potrdil, da je prisotnost storitev finančne uprave (Furs) na Koroškem zelo pomembna. Ob pogovoru s predstavniki urada je poudaril njihovo vlogo pri učinkovitem pobiranju javnih dajatev in orisal aktivnosti ministrstva, ki bodo pripomogle h konkurenčnosti Slovenije. Te se bodo v prihodnje nanašale zlasti na poenostavitev davčnega postopka in prestrukturiranje davčnih obremenitev.