Četrtek, 10. 1. 2019, 22.05
5 let, 3 mesece
Paciente so pošiljali k zasebniku, čeprav je država kupila novo napravo #video #Argument
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,43
16
Denar z Zavoda za zdravstveno zavarovanje je prek celjske bolnišnice končal v žepu zasebnika brez koncesije, so razkrili v oddaji Argument na Planetu. Čeprav je država celjski bolnišnici lani z 1,2 milijona evrov skoraj v celoti plačala novo napravo za magnetno resonanco, so paciente pošiljali v zasebno podjetje, v obnovljen laški dvorec, k enemu od svojih nekdanjih zdravnikov.
Po okvari takrat edinega magnetnoresonančnega tomografa v celjski bolnišnici marca lani je direktorica Margareta Guček Zakošek le dan pozneje hitro ukrepala. Sklenila je pogodbo z zasebno kliniko Dvorec Lanovž, kjer je strokovni vodja klinike nekdanji radiolog celjske bolnišnice Luka Turk. "To je bila že druga okvara v krajšem obdobju in vedeli smo, da bo daljša. Takrat je bila čakalna doba na edinem starem magnetu osem mesecev za čakalno vrsto hitro," je odločitev pojasnila direktorica.
Več iz oddaje Argument:
Bolnike so pregledali, še preden so kliniko uradno odprli
Uradno so kliniko Lanovž odprli maja 2018, dva meseca pozneje, ko so za celjsko bolnišnico že pregledali 77 bolnikov z magnetno resonanco - čisti zasebnik torej, brez koncesije, a z dovoljenjem za delo. "Težava je v tem, da je bolnišnica naredila obvod plačila storitev k zasebniku. Bolnišnica namreč sklene pogodbo z zavarovalnico. Tam je natanko določeno, kje se bo storitev opravljala, kdo jih bo opravljal," je dejala Jelka Godec (SDS), ta je v prejšnjem mandatu vodila preiskovalno komisijo, ki se je ukvarjala z nakupom in dobavo žilnih opornic.
Čeprav so dobili novo napravo, naj bi sklenili dolgoročno pogodbo
Za te storitve so v bolnišnici plačali nekaj več kot 14 tisoč evrov. Pokonci je skočil tudi svet zavoda bolnišnice, ki je zahteval, da se v pogodbo doda določilo, da je takšno sodelovanje mogoče le v ''izjemnih primerih'', kar minister za zdravje Samo Fakin dopušča. Pogodbo naj bi direktorica po nekaterih informacijah sklenila za daljši čas, čeprav so oktobra lani v bolnišnici dobili najnovejši magnetnoresonančni tomograf. Financiralo ga je ministrstvo za zdravje, bolnišnica pa inštalacijska dela. Skupna vrednost dobrih 1.5 milijona evrov.
Z zasebnikom ne sodelujejo več
Kot je dejala direktorica Margareta Guček Zakošek, s kliniko ne sodelujejo več. Kot je povedala, je bila to edina pogodba, sklenjena konec marca in končana 10. aprila. Gotovo ta primer kliče k spremembi zakona o zdravstveni dejavnosti. Dolgoročno verjetno takšne usluge, če so to bile, ne dvigajo ravni v slovenskih bolnišnicah. In običajno nihče ne odgovarja za takšno početje, so poročali v oddaji Argument na Planetu.
Margareta Guček Zakošek, direktorica v celjski bolnišnici.
Franc Vindišar, strokovni direktor celjske bolnišnice, je povedal, da je proti takšni praksi. Kot je dejal, so imeli v Celju res okvaro edinega aparata in sprva se je tudi sam strinjal s tem, da se paciente preusmeri k drugemu izvajalcu. Na vprašanje, zakaj se je temu nato uprl, pa odgovarja, da so v Celju takrat vedeli, da bodo sredi avgusta dobili nov aparat, na katerem je stroka načrtovala razvoj medicinske dejavnosti v bolnišnici. Kot je povedal, imajo ustrezen kader, prostore in opremo, zato pričakujejo, da bodo lahko razvijali tisto, za kar so usposobljeni.
Miha Koridš, poslanec Levice, pa je povedal, da je ta primer izjemen in da je treba luknje v zakonu zamašiti, preden en posamezen izjemen primer postane praksa.
16