Petek, 11. 5. 2018, 6.39
5 let, 11 mesecev
Organizatorji referendumske kampanje lahko volivce nagovarjajo le še do polnoči
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,40
3
Organizatorji referendumske kampanje pred ponovljenim glasovanjem o zakonu o drugem tiru imajo še danes čas, da volivce prepričajo, zakaj bi morali zakon podpreti oziroma ga zavrniti. Ob polnoči bo namreč nastopil volilni molk, ki bo trajal do zaprtja volišč v nedeljo.
Referendumska kampanja pred nedeljskim glasovanjem ima 32 organizatorjev. Podobno mirna je bila tudi njena vsebina, v okviru katere se je zvrstilo nekaj okroglih miz in drugih pogovorov, povezanih z drugim tirom.
Prva sta javnost ob začetku kampanje nagovorila pobudnik referenduma Vili Kovačič in predsednik SMC Miro Cerar, ki sta pri že znanih stališčih ostala ves čas kampanje.
Kovačič opozarja, da je drugi tir mogoče zgraditi ceneje in hitreje
Kovačič je opozoril, da je mogoče drugi tir zgraditi ceneje, hitreje in z manj škode za okolje, Cerar pa je izpostavil, da je projekt zaradi zakona bolj transparenten in da je treba tir začeti graditi čim prej, da Slovenija ne izpade s transportnega zemljevida.
Stališča do drugega tira so nekateri organizatorji soočili tudi na edinem televizijskem soočenju, ki ga je v četrtek organizirala javna televizija. Soočenje ni postreglo z večjimi presenečenji.
Podporniki opozarjali na časovno zamudo, ki bi jo prineslo iskanje nove trase
Nasprotniki so izpostavili, da je zakon slabo pripravljen in da zagotavlja gradnjo enotirne proge, medtem ko je po njihovem mnenju nujno treba graditi dva tira hkrati.
Podporniki so po drugi strani opozarjali na časovno zamudo, ki bi jo prineslo iskanje nove trase. V ospredju je bil pomen drugega tira za razvoj koprskega pristanišča, logistike in gospodarstva.
Volivci so sicer o zakonu na referendumu že odločali, a je septembrski izid zaradi nedopustne vladne kampanje razveljavilo vrhovno sodišče.
Referenduma se je 24. septembra lani udeležilo 20,55 odstotka volilnih upravičencev, od teh jih je zakon podprlo 53,47 odstotka vseh, ki so veljavno glasovali. Proti jih je glasovalo 46,47 odstotka. Referendum tako ni uspel zaradi prenizke udeležbe in tudi zaradi rezultata samega.
3