Ona govori več kot šest jezikov, njena ekipa pa jih uči 28!

Foto: Bojana Petkovič, ustanoviteljica Jezikovnega Mesta

Ste poliglotka in govorite šest jezikov, veliko pa jih tudi razumete. Katere jezike govorite?

Slovenščina je moj materni jezik, že od otroštva sem obdana s hrvaščino in srbščino, čeprav moram priznati, da ker ju aktivno ne uporabljam, sta ta trenutek še v pasivnem stanju. Od osnovne šole naprej se učim angleško, na ljubljanski filozofski fakulteti sem diplomirala iz španščine in češčine, na študiju sem si izbrala tudi predmeta poljščina in italijanščina, italijansko znam bolje kot poljsko. Preden sem šla v Brazilijo, sem se 14 dni intenzivno učila brazilske portugalščine, kar je s pomočjo mojega znanja španščine zadostovalo za dveurni klepet v avtobusu z domačini. Učila sem se še francoščino, nemščino in ruščino na osnovni stopnji, kar pa imam še namen izboljšati. Potem pa pridejo na vrsto še azijski jeziki.

Več jezikov znaš, več veljaš, pravijo in jaz se s tem strinjam. Ogromno vrat in priložnosti se ti odpre, če govoriš tuje jezike, prav tako pa je to pot do src ljudi, tvojih sogovornikov.

Ko ste odprli svojo jezikovno šolo, ste najprej ponudili intenzivne popotniške tečaje španščine. Česa so se tečajniki naučili v prvih 24 urah?

Čeprav nas je Slovencev le dva milijona, zelo radi potujemo po svetu in na svojih poteh večkrat srečam slovenske popotnike. Slovenci radi potujemo po špansko govorečih državah, poleg Španije tudi v Latinsko Ameriko in prav tam je skoraj nemogoče preživeti kot turist brez znanja vsaj osnov španščine. Nekateri popotniki se tega zavedajo že pred potovanjem, veliko pa je takih, ki se navdušeno vrnejo s potovanja in se vpišejo na tečaj španščina za popotnike, da se jezikovno pripravijo na naslednje potovanje. Program španščina za popotnike izvajamo maja in junija, saj je takrat največji interes, ker se ljudje odpravljajo na potovanje. Na tečaju se naučimo postavljati vprašanja v španščini, vprašati za pot, naročiti hrano in pijačo, se dogovoriti v hotelu, vprašati za turistične informacije, izražati osnovne potrebe, kramljati z domačini, se predstaviti in poimenovati prtljago. Več podrobnosti o programu pa si lahko bralci preberejo na naši spletni strani.

Foto: Španščina za popotnike

Kateri jeziki so trenutno najbolj priljubljeni v vaši šoli? In zakaj se odločijo obiskovati tečaj?

Pri nas poučujemo kar 28 jezikov. Vendar so nekateri jeziki bolj priljubljeni kot drugi.

Največje zanimanje je trenutno za slovenščino, ki se je pri nas učijo tujci ali potomci Slovencev. Ti tečajniki so tudi daleč najbolj motivirani, da se naučijo jezika, ker jim je pri srcu, saj so družinsko povezani s tem jezikom (lahko so poročeni s Slovenko, Slovencem) ali pa preprosto ne morejo delati brez znanja slovenščine. Potrebujejo jo za vsakodnevna opravila.

Naša šola je najbolj znana tudi po kakovostnih tečajih španščine, saj je to moja strast, to sem tudi študirala in v tem sem najbolj "doma". Tako imamo vsak semester precej vpisa prav na španščino. Ljudje se zavedajo, da večina sveta govori angleško, polovica sveta pa tudi špansko in se res izplača znati tako razširjen tuj jezik.

Zadnja leta je kar nekaj zanimanja tudi za italijanščino.

Pri angleščini pa je posebna situacija. Tečajniki, ki prihajajo k nam, se sprva počutijo malce nelagodno, kot da bi nosili neko breme pričakovanj okolice, da morajo znati angleščino. Veliko je tudi frustracij iz šole. Težko spregovorijo v angleščini, kot da bi imeli nek cmok v grlu. Potem pa se s pomočjo naših učiteljev in njihovega strokovnega in prijetnega vodenja sprostijo, spregovorijo, ugotovijo, da že veliko znajo, potegnejo znanje iz možganov, za katero sploh niso vedeli, da ga imajo, in potem se zgodi preboj, jezik steče in tako gre lažje. Seveda pa ne gre brez posvečanja časa temu jeziku. Redno morajo hoditi na ure, biti na urah osredotočeni, še kaj prebrati sami, poslušati, biti v stiku z jezikom, predvsem pa se ga veseliti.

Kako vi poučujete? S kakšnim pristopom?

Tečajniki morajo biti vključeni v proces učenja. Cel tečaj se vrti okoli njih. Učitelj je mentor, moderator, ki vodi uro, postavlja vprašanja, učitelj govori 20 % časa, 80 % časa govorijo tečajniki, ugibajo, sodelujejo, se igrajo (da, tudi odrasli obožujejo učenje z igro).

Pogosto tečajniki na koncu ure komentirajo, da je čas minil tako hitro, saj so bili ves čas aktivni. Učitelji vključujejo v svoje ure tudi elemente igre, saj so tako tečajniki bolj čustveno vpleteni in se snov hitreje shrani v možgane. Pomembna je medsebojna interakcija. Pri nas uporabljamo slikovno gradivo, lepe grafične prikaze, saj si veliko ljudi zapomni, ko vidijo ikono, sliko, napis. Za nekatere jezike imamo pripravljeno svoje avtorsko gradivo, ker smo ugotovili, katere vsebine so bolj relevantne za uporabo v življenju, snov pa tako lažje prilagajamo ciljem, ki jih imajo naši tečajniki.

Izdali ste tudi Lingopoly – Kdo so oni?, prvo družabno didaktično škatlo s kar 24 igrami. Od kod ideja?

Ob poučevanju sem ugotovila, da se najlažje učimo prek igre in bolj konkretno začutimo jezik, če primemo besede v roke (v obliki kart z napisi in s slikami). Tako sem izdelala svoje karte in jih uporabljala pri svojih urah, naredila sem tudi svojo univerzalno igralno ploščo, ki smo jo potem uporabljali ob različnih priložnostih. Zdelo se mi je škoda, da tak uporaben didaktičen material ostane samo pri meni, zato sem se odločila, da naredimo to bolj profesionalno in ponudimo Lingopoly tudi drugim učiteljem, pedagogom in staršem, ki vidijo potencial v učenju prek igre. V škatli Lingopoly 1 je poleg kart in igralne plošče še velika vrednost – navodila za igranje več kot 24 različnih iger za različne starosti in glede na različno predznanje. Trenutno obstaja različica v slovenščini in angleščini ter dodatek v češčini, pripravljamo pa tudi v drugih jezikih.

Foto: Lingopoly, Who are they?

Ali se lahko z aplikacijo Duolingo naučimo tuj jezik?

Ko sem aplikacijo uporabljala za učenje in utrjevanje portugalščine, preden sem se odpravila na potovanje v Brazilijo, mi je pomagala, da sem besede, ki sem se jih naučila z učiteljico, še bolj utrdila, saj se iste besede v aplikaciji res pogosto ponovijo. Sem pa opazila, da je veliko stavkov, ki jih ponuja aplikacija, nesmiselnih ali manj uporabnih. Slon jé hruške in podobno. Tečajnike, ki uporabljajo aplikacijo za to, da so tudi na tak način v stiku z jezikom, spodbujamo, da jo uporabljajo. Duolingo pa ne zagotavlja strukturiranega učenja, gre za učenje stavkov na pamet. Ne omogoča konverzacije in ne moremo tekoče govoriti v tujem jeziku, če tega ne vadimo. Tečajnike vedno vprašamo, ali že imajo predznanje. Kadar so se učili prek te aplikacije, znajo prepoznati določene besede in njihov pomen, vendar ne znajo sami tvoriti stavkov in se predstaviti v tujem jeziku.

Katero aplikacijo pa vi priporočate?

Ker smo v Jezikovnem Mestu zaznali potrebo, da imajo naši tečajniki na enem mestu zbrano vsebino in možnost, da vadijo tudi sami, smo razvili svojo aplikacijo v obliki spletne platforme za samoučenje SOL (Study Online Language). Tečajniki lahko rešujejo vaje, poslušajo besedila, gledajo videoposnetke in tako jezik urijo tudi zunaj tečaja takrat, ko imajo čas, lahko pa kakšno znanje usvojijo povsem sami in se priključijo naprednejši skupini. Aplikacija je sad dolgoletnih izkušenj poučevanja v praksi in opazovanja, kaj deluje, da se lahko naučijo čim več, kar se da naučiti doma.

Foto: Posnetek iz platforme Study Online Language (angleščina B1).

Za avtentično doživetje in učenje slovenščine smo posneli tudi svojo interaktivno videoserijo Tujec v Sloveniji. Med gledanjem se videoposnetek samodejno ustavi in pojavijo se vprašanja in izzivi, ki jih rešujemo sproti, in tako preverjamo svoje razumevanje dogajanja. Snemanje serije je finančno podprlo tudi Ministrstvo za kulturo. Podnapisi so v slovenščini, angleščini, španščini, ukrajinščini in albanščini, kar pomaga pri prvem stiku z jezikom.

Foto: Naslovnica videoprojekta Tujec v Sloveniji

Katera snov je pri posameznih jezikih najtežja?

Lahko povem za jezike, ki jih poučujem, ali za jezike, ki sem se jih učila.

Pri slovenščini tečajnikom ni najtežja dvojina, to se kar hitro naučijo. Največji izziv pri slovenščini in češčini so skloni. Pregibajo se (imajo različne končnice) vsi samostalniki, pridevniki, vsi zaimki, razlike so glede na spol, na število in podobno, pa tudi glagoli.

Pri angleščini je po mojem mnenju največji izziv zapisovanje in branje besed, saj se izgovorijo drugače, kot se napišejo. Prav tako je veliko glagolskih časov, na primer preteklikov, in se moramo pravilno odločiti, katerega izbrati.

Za španščino velja, da je to jezik, ki se ga da hitro naučiti in ki gre hitro v ušesa. Na začetnih stopnjah lahko res hitro napredujemo. Izziv predstavljajo pretekliki in glagolski način, ki ga poznajo romanski jeziki in ga po špansko imenujejo subjuntivo.

Pri vsakem jeziku so nekatere stvari lahke in druge težke, ampak jezik moramo sprejeti takšnega, kot je, sicer se lahko po nepotrebnem obremenjujemo. Ko se enkrat sprostimo v njem, prebijemo led in ga uporabljamo, stvari postanejo dosti preprostejše.

Ali pripravljate tudi na izpite za pridobitev certifikatov?

Pri nas tečajnike pripravljamo na mednarodne izpite iz angleščine IELTS, TOEFL, slovenščine kot tuj jezik za pridobitev državljanstva ali za pridobitev dovoljenja za delo, španščine DELE, francoščine DELF.

Povezujete se tudi globalno. Kako to deluje?

Jezikovno Mesto je član mednarodne organizacije BNI (Business Networking International), kjer si podjetniki med seboj pomagamo, večinoma na lokalni ravni. Od epidemije naprej pa smo se začeli tudi bolj globalno povezovati z drugimi podjetniki iz iste organizacije po svetu. Podjetja, ki v tej organizaciji ponujamo jezikovne storitve BNI Language Power Team, se mesečno srečujemo in si pomagamo z zagotavljanjem storitev, ki jih nekdo potrebuje, pa znotraj svoje ekipe nima kapacitet za izvedbo na primer jezikovne kombinacije eksotičnih jezikov.

Foto: Sestanek s kolegico Reshmi Jadwani, ki ima jezikovno šolo v Bombaju.

Ali se je bolje učiti v živo ali prek spleta?

Če ima učitelj pravo energijo in zna vključevati vse tečajnike v učni proces, potem sta obe obliki lahko enako uspešni. Vsaka oblika ima tako svoje prednosti kot pomanjkljivosti. Učenje prek spleta ti da možnost večje lokacijske fleksibilnosti, po drugi strani pa je lahko računalnik tudi distrakcija. Pri tečajih v živo je več osebnega stika in lahko uporabljamo tudi druge materiale, ki niso digitalni.

Za otroke organizirate tudi angleške tabore v naravi. Kako to poteka?

Zakaj ne bi združili prijetnega s koristnim? Spontano učenje in uporaba angleščine prek igre v naravi, ob druženju s sovrstniki in v čudovitem okolju ob Bohinjskem jezeru, spanje v šotorih in klepet ob večernem ognju. Otroci se s 24-urno uporabo angleščine ogromno naučijo, predvsem pa v njej postanejo dodobra domači. Vse to pritegne vedno več otrok na naše tabore.

Morda še za konec, kaj bi svetovali ljudem glede jezikov? Kot neke vrste popotnica, če oklevajo, da bi znali morda več kot le en jezik?

Če smo se ustavili samo pri angleščini, je zdaj res čas, da razširimo svoje obzorje, spoznamo nove ljudi in poklepetamo z njimi v njihovem jeziku, saj se na tak način dosti lažje začuti pravo kulturo turistične destinacije. Tudi če so vam rekli, da niste za jezike, to zagotovo ne drži, saj slovenščino tekoče govorite, a ne? Če smo se naučili slovenščino, se lahko naučimo katerikoli jezik.

Naročnik oglasnega sporočila je JEZIKOVNO MESTO, BOJANA PETKOVIČ S.P.