Omejitev oplojevanja z biomedicinsko pomočjo neustavna #video

Leta 2001 je takratna vlada Janeza Drnovška sprejela zakon, po katerem bi bile do oploditve z biomedicinsko pomočjo upravičene tudi ženske, ki niso v partnerski zvezi. Na zahtevo tedanje opozicije pa je junija istega leta potekal zakonodajni referendum, na katerem so volivci zakon zavrnili.

Odločitvi je takrat med drugim nasprotoval zdravniški lobi, in sicer z argumentom, da v ginekologiji vedno zdravijo par in ne posameznika in da stroka ne bo uporabila vsega, kar medicina odkrije. Kot so zapisali v Levici, "sta se s tem pokroviteljstvom slovenska desnica in rimokatoliška cerkev spustili v kulturni boj za ustoličenje patriarhalne družine kot edine oblike družine, ki jo zdravstveni sistem lahko podpira. Rezultat je bila zmaga desnice na referendumu z eno najnižjih volilnih udeležb, katere posledice čuti marsikatera ženska v Sloveniji že 23 let".

Po štirih letih le dočakali odločitev

Levica je oktobra 2020 s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem in podporo ostalih progresivnih sil državnega zbora vložila zahtevo za presojo ustavnosti. Dobro leto pozneje je enako storil tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.

Po štirih letih je Ustavno sodišče odločilo, da je omejitev oplojevanja z biomedicinsko pomočjo neustavna.

Zavarovati pravico, koga in na kakšen način ljubijo

"Danes končno vidimo rezultat naše zahteve. Progresivni značaj slovenske ustave, ki brani družbene pridobitve pod napadom desnice – pravica do splava, ločitev države od verskih skupnosti, pravica do sindikalnega organiziranja – je tokrat prišel do izraza in zavaroval pravice žensk, ne glede na to, koga ljubijo in na kakšen način," so odločitev Ustavnega sodišča komentirali v Levici.

Kot pravijo, se bo s tem popravila ena največjih krivic, ki sta jo "desničarska politika in RKC v Sloveniji storili ženskam, ki želijo biti matere. Zavajajoč in nelegitimen referendum iz leta 2001 bo ostal le še črna pika za demokracijo v zgodovinskih knjigah". 

Odločbo ustavnega sodišča si lahko preberete tukaj.

Ne smejo biti diskriminirane

Kot izhaja iz odločbe, ustavno sodišče meni, da so izpodbijane določbe v neskladju s pravico partnerk istospolne zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti ter samskih žensk do nediskriminatorne obravnave iz prvega odstavka 14. člena v zvezi s 55. členom ustave, ker jim prepovedujejo dostop do postopkov OBMP izključno zaradi osebnih okoliščin spolne usmerjenosti in zakonskega stanu.

Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo s petimi glasovi proti enemu. Za so glasovali Matej Accetto, Rok Čeferin, Rajko Knez, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs, proti pa Marko Šorli. Sodniki Mežnar, Šugman Stubbs, Accetto in Knez so dali pritrdilna ločena mnenja, Šorli pa delno odklonilno ločeno mnenje.

Novela zakona naj se sprejme v najkrajšem možnem času

Državni zbor mora zdaj v roku enega leta sprejeti popravek zakona. Ker se do takrat, skladno z odločbo Ustavnega sodišča, neustavne določbe še vedno uporabljajo, bodo v Levici koalicijskim partnerjem predlagali, da se novela zakona sprejme v najkrajšem možnem času.

“Vsaka ženska ima pravico do zdravljenja neplodnosti in oploditve z biomedicinsko pomočjo ne glede na socialni oziroma družbeni status. 23 let čakanja, da se odpravita neustavnost in diskriminacija, je bilo preveč. Marsikatera ženska je v tem času že šla skozi svojo rodno dobo in posledice so v takih primerih nepopravljive. Ni treba čakati še eno leto, da se odpravijo neustavne odločbe. Zato bomo koalicijskim partnerjem predlagali, da se v najkrajšem možnem času sprejme zakonodaja, ki bo samskim ženskam končno omogočila dostop do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo," je povedal Matej T. Vatovec.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je odločbo označil kot veliko zmago za enakopravnost. "Želja po družini in pravica do starševstva ne sme biti omejena z diskriminatorno zakonodajo. Zato je treba to odločbo ustavnega sodišča čim prej uveljaviti," je poudaril.

V Gibanju Svoboda odločitev ustavnega sodišča pozdravljajo. Nemudoma se bodo lotili priprave ustreznih zakonskih rešitev za uresničevanje odločbe in odpravo neustavnih omejitev pri oplojevanju z biomedicinsko pomočjo, so zapisali v sporočilu za javnost. 

V SD so bili med pobudniki presoje ustavnosti in odločitev ustavnega sodišča pozdravljajo. "Že vrsto let menimo, da gre tukaj za neposredno diskriminacijo žensk in obžalujemo, da smo toliko let čakali na to odločitev. Vseeno to pozdravljamo in upamo, da bo DZ čimprej, še pred pretekom enega leta sprejel ustrezne zakonske določbe, da bi zakon spremenili," je povedala poslanka SD Meira Hot.

V delu civilne družbe zadovoljni

Odločitev ustavnega sodišča pozdravljajo tudi v delu civilne družbe. V Ženskem lobiju Slovenije pričakujejo čimprejšnjo spremembo zakonodaje.

"Trajalo je 23 let, da bo demokratična Slovenija vzpostavila pravico, ki so smo si jo ženske izborile še v socializmu in jo nato izgubile z referendumom 2001," so poudarili v Ženskem lobiju. Ta referendum se po njihovih navedbah sploh ne bi smel zgoditi, saj je o pridobljeni pravici manjšine odločala večina.

Odločitev po njihovem mnenju za ustavne sodnice in sodnike ni bila lahka in samoumevna, zato je toliko bolj vredno, da so jo zmogli sprejeti. "Želimo si, da bi se krivične zakonske določbe spremenile v najkrajšem možnem času, in pričakujemo od DZ, da bo njegova večina glede tega vprašanja takoj prešla od obljub in napovedi k dejanjem," so zapisali v sporočilu za javnost. 

"Ne borimo se samo z nazadnjaštvom, ki ga je najti v vseh strankah, ampak z globoko ukoreninjenimi, družbeno uveljavljenimi predstavami in predsodki, v tem primeru o tem, kako naj bo videti za otroke edino primerna in sprejemljiva družina, čeprav že dolgo živimo v družbi, kjer je mnogo vrst družin in vsaka med njimi je lahko odlična, povprečna ali usodno škodljiva za otroke," še poudarjajo.

 
V NSi negativno presenečeni: Otroke se bo dalo kupiti, kar ni prav

Po drugi strani pa so nad odločitvijo ustavnega sodišča negativno presenečeni v opozicijski NSi. Po besedah poslanke Vide Čadonič Špelič je ustavno sodišče zanemarilo največjo korist otroka, to pa je po njenem mnenju to, da ima otrok oba starša. V tem primeru se bo "otroke dalo kupiti", kar ni prav, je še dejala.

Trendi Zgodba o Dolenjki, ki je prestala 14 postopkov umetne oploditve in številne terapije: "Vredno je!"

Novice 8. marec: Splav in umetna oploditev naj se plačata iz obveznega zdravstvenega zavarovanja