Odvzem otrok v Velenju: Podpora družini ali otrokovim skrbnikom mora prevladati pred drugimi ukrepi

Odločitev velenjskega CSD, ki je otroka brez mame odvzel starima staršema in ju namestil v rejniško družino, je v javnosti sprožila ostre odzive, o čemer smo poročali včeraj.

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak, pod katero spadajo CSD, je v zvezi z velenjskim primerom zahtevala podrobno poročilo. Povedala je, da nadzor socialne inšpekcije že poteka. Njena naloga je preveriti, ali je bil sprejeti sklep o napotitvi dečkov v rejništvo v skladu s stroko, torej, ali je bilo to v največjem interesu otrok.

"Z otrokoma je vse v redu," je dejala ministrica. CSD Velenje ni sam sprejel odločitve, ampak so v postopek vključeni tudi številni drugi organi, pravi ministrica. Ob tem poudarja, da je v vseh primerih, ko gre za zaščito otrok, treba upoštevati otrokovo največjo mogočo korist.

Za en CSD stari starši primerni skrbniki, za drugega ne

V naslednjih dneh bo treba odgovoriti na vprašanje, kako je mogoče, da je CSD Slovenj Gradec podal pozitivno mnenje o primernosti starih staršev kot skrbnikov, velenjski CSD pa je bratca oddal v rejo. Tudi mestna občina Slovenj Gradec, kjer prebivata stara starša, se je dejavno vključila v iskanje večjega stanovanja, kamor bi se družina lahko preselila.

Na ministrstvu sicer poudarjajo, da starost rejnika v nobenem primeru ni zakonsko določena in ne more biti odločilna pri odločanju o tem, pri kom bo otrok živel.

Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak poudarja, da je v vseh primerih, ko gre za zaščito otrok, treba upoštevati otrokovo največjo mogočo korist. Foto: Matej Leskovšek

Odvzem otroka je skrajni ukrep, če je otrokovo življenje ogroženo

Odvzem otrok je skrajni ukrep, ki ga mora center izpeljati, ko se izčrpajo vse druge možnosti ali v situaciji, ko obstaja realna nevarnost življenjske ogroženosti otrok, pravi Radovan Radetič, sociolog in družinski terapevt z ljubljanskega CSD Moste-Polje.

"Če bi starš grozil, da bo otroka ubil, mu nekaj naredil in tudi deluje, kot da bo to naredil, potem se mu otroka odvzame. Če pa je mogoče ponuditi storitve, s katerimi lahko podpiraš družino ali tiste, ki za otroka skrbijo, potem so te storitve vedno pred odvzemom," dodaja Radetič.

Tudi odvzem se da speljati na otroku bolj prijazen način

Radetič sicer konkretnega primera ne pozna, a vprašanje pri odvzemu je, kateri so ti tako tehtni razlogi, ki so otroka ogrožali.

"Če bi stari starši otroka imeli kot talca, če bi na primer grozili, da mu bodo kaj naredili, če se ga odvzame, potem je to težava. A če tega ni, se da tudi odvzem speljati na otroku bolj ustrezen in prijazen način," odvzem brez vednosti starih staršev komentira Radetič, ki meni, da je vedno potreben dialog.

Kako lahko odvzem vpliva na nadaljnji razvoj otroka

Ne glede na starost, otrok vedno potrebuje ob sebi empatično osebo, pravi Radovan Radetič.

Kot pojasnjuje Radetič, je starost otroka ob situaciji pomemben dejavnik, ki vpliva na nadaljnji razvoj. Do treh let je ključna navezanost in to, da je ob njem empatična oseba, ki otroku nudi občutek varnosti. Ko se otrok pozneje že bolj zaveda okolja, pa je odvisno od zgodovine njegovega otroštva – je bilo to prijetno, spodbudno ali pa že od samega začetka težko.

Ne glede na starost, otrok vedno potrebuje ob sebi empatično osebo, pomembna je navezanost, a poškodbe v primeru odsotnosti take osebe so najhujše, če se to zgodi v prvih treh letih starosti.

Če so pogoji v novem okolju slabi, potem je to zanj slabo, če pa dobi starše, ki so primerni, pa lahko uspešno vplivajo na razvoj, pravi Radetič. Kljub vsemu tovrstni posegi vedno pustijo posledice in to je za otroka zahtevna izkušnja.

Na kaj mora biti pred odvzemom pozoren CSD:

1. Na otroka in njegovo vedenje, reakcije, odziv, na to, koliko je opremljen za dogodke, ki ga čakajo in mu ne koristijo najbolj,

2. na to, kakšno je okolje, ki deluje na otroka, ali je pozitivno ali negativno in ali to okolje lahko podpira otroka, mu zagotavlja varnost, ali pa ga je treba izločiti,

3. na to, komu ga želimo dati; lahko je ljudi veliko, a treba je pogledati, kdo je zanj najbolj primeren s stališča značaja otroka – kdo je za otroka najbolj primeren in ne za koga je otrok najbolj primeren,

4. in na to, ali je ta ukrep nujen, ali se ga da s kako storitvijo nadomestiti in doseči, da otrok ne zapusti okolja, v katerem je.

Najboljše koristi za otroka

Center se pri tem drži splošnega postopka in dela v otrokovo korist. A pri tej koristi prihaja do zlorab, saj jo vsak interpretira po svoje. Če deset ljudi vprašate, kaj je interes otroka, boste dobili deset različnih odgovorov. Korist je nekaj, kar bi moralo biti najboljše oziroma bi moralo slediti tej miselnosti.

Timski pristop je, razen v primeru neposredne ogroženosti, tisti, ki se ga mora center držati. "Pri meni je že bila mama, ki je rekla, da če ne dobi stanovanja, bo otroka vrgla v Savo. V takem primeru ne rabiš posveta. Če je otrok talec, se ukrepa takoj, sicer pa postopek mora biti timsko delo."

CSD mora pred odvzemom otroka biti še posebej pozoren na to, kdo je za otroka najbolj primeren in ne za koga je otrok najbolj primeren, pravi Radetič.

Poslanstvo centrov za socialno delo

V Sloveniji deluje 62 centrov za socialno delo, ki zagotavljajo mrežo javne službe na področju socialnega varstva. V centrih rešujejo zapletene socialne stiske in se sprejemajo odločitve, ki imajo usodne življenjske posledice. Centri izvajajo socialno varstvene storitve socialne preventive, prve socialne pomoči, osebne pomoči in pomoči družinam. So temeljni državni organ, ki v državi skrbi za reševanje socialne problematike posameznih kategorij ljudi.

CSD kot javni socialno varstveni zavodi opravljalo sledeče dejavnosti:

- izvrševanje javnih pooblastil in nalog,

- socialne preventive,

- prve socialne pomoči,

- osebne pomoči,

- pomoči družini za dom in na domu ter 

- organiziranje skupnostnih akcij za socialno ogrožene skupine prebivalstva.

Država za delovanje centrov namenja 40,2 milijona evrov letno, v njih pa je zaposlenih 1.168 ljudi. Toda centri za socialno delo so vse bolj zbirokratizirani, kar zmanjšuje njihovo učinkovitost, ko pride do kriznih situacij. V preteklosti so CSD pretresale tudi afere, ki so očrnile njihovo delo.

AFERE CENTROV ZA SOCIALNO DELO

Staršema odvzeli sedem otrok, ministrstvo otroke vrnilo – CSD Škofja Loka

Škofjeloški CSD je decembra 2013 presodil, da zakonca Barbara Hojkar Šavli in Marjan Šavli zaradi izkrivljenega in patološkega verskega prepričanja otrokom nista sposobna zagotavljati ustreznega psihofizičnega razvoja in čustvene opore. Otroke je CSD dal v rejo v tri različne rejniške družine. Starša sta se na odločitev CSD pritožila, ministrstvo jima je ugodilo in otroci so se spomladi 2014 vrnili k staršem. V centru so po prejeti odločbi poudarili, da so ravnali strokovno in v korist otrok. Socialna inšpekcija, ki je primer raziskala, prav tako ni ugotovila strokovnih napak.

Posojilna afera – CSD Trbovlje

Nekdanja direktorica CSD Trbovlje, zdaj pa poslanka SMC Irena Grošelj Košnik, ki je center vodila 24 let, se je prikrito zadolževala, zaradi česar se je zavod znašel v likvidnostnih težavah. Revizija je potrdila več nepravilnosti, ki so jih predali v preiskavo policiji.

Koroška deklica – CSD Ravne na Koroškem

Starša deklice sta se razšla in dekličin oče leta 2010, potem ko je bila deklica pravnomočno dodeljena v varstvo in skrb mami, deklice ni želel predati njej. Marca 2011 je bila izvedena izvršba, a policija deklice ni našla na očetovem domu, zato jo je njena mama prijavila kot pogrešano. Vmes je oče dekličino mamo in dedka ovadil zaradi suma spolne zlorabe deklice, ovadba pa je bila maja lani na tožilstvu zavržena. V Svetovalnici Akcija! so v zvezi s tem vseskozi trdili, da sum ni bil raziskan. Junija 2011 je policija dekličinemu očetu odvzela prostost, novembra se je začelo sojenje in marca 2012 je bil Boštjan Kaker obsojen na tri leta in pol zapora. 

Socialni delavec zlorabil zaupanje varovancev – CSD Ljubljana Šiška   

Nekdanji socialni delavec v CSD Šiška Matjaž Ogorevec je več let zlorabljal zaupanje svojih varovancev. Ti so bili večinoma duševni bolniki, Ogorevec pa je bil njihov skrbnik, s čimer si je pridobil pooblastila za upravljanje njihovih premoženjskih in finančnih pravic. Varovance je spravil v zdravstvene in oskrbovalne ustanove, prodal njihova stanovanja in kupnino stlačil v žep. Na prst so mu stopili preiskovalci, sodišče pa ga je leta 2013 zaradi zlorabe položaja obsodilo na tri leta in pol zapora zaradi goljufije in zlorabe položaje, leta 2015 pa mu je sodišče v novem sojenju prisodilo še eno leto zapora zaradi zlorabe uradnega položaja.