Četrtek, 30. 11. 2017, 19.22
6 let, 11 mesecev
Odbor DZ za polno financiranje obveznega programa zasebnih osnovnih šol, razširjeni bi ostal brez sredstev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
1
Odbor za izobraževanje je za obravnavo na plenarni seji pripravil novelo zakona o financiranju izobraževanja, pri tem pa kljub opozorilom zakonodajno-pravne službe, da bi bilo lahko to ustavno sporno, podprl rešitev, da država obvezni del javnega programa v zasebnih šolah financira 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa pa ne financira.
Predstavniki zasebnih osnovnih šol so tudi danes opozorili, da bi takšen način financiranja pomenil, da bi se jim sredstva zmanjšala, čeprav bi se jim morala glede na ustavno odločbo povečati. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da mora država javni program (ta se deli na obvezni in razširjeni) v zasebnih osnovnih šolah, ki ga trenutno financira v višini 85-odstotkov, financirati enako kot v javnih šolah, to je v celoti.
Opozorila o spornosti dopolnila
Predstavnica zakonodajno-pravne službe DZ Katja Triller Vrtovec je še pred glasovanjem o dopolnilu DeSUS opozorila, da bi bilo lahko njegovo sprejetje sporno z vidika načela varstva zaupanja v pravo iz 2. člena ustave, "ki posamezniku zagotavlja, da mu država pravnega položaja ne bo arbitrarno poslabšala".
"Če namreč držijo navedbe vabljenih, bo dopolnilo poslabšalo pravni položaj pobudnikov iz odločbe ustavnega sodišča, saj država zdajšnje 85-odstotno sofinanciranje obveznega in razširjenega javnega programa spreminja v 100-odstotno financiranje obveznega dela javnega programa in v celoti ukinja 85-odstotno financiranje razširjenega dela javnega programa, ki je enotno določen za vse osnovne šole," je dejala.
Opozorila je, da je bila na ustavno sodišče junija 2016 vložena nova pobuda za oceno ustavnosti 86. člena zakona, ki govori o financiranju zasebnih osnovnih šol, ustavno sodišče pa jo obravnava prednostno. "Če bo ustavno sodišče ob vnovični presoji ugotovilo, da so bili dosedanji zakonodajni postopki za izvršitev ustavne odločbe v DZ neuspešni in da je to v tistem trenutku edini način, da se zagotovi njeno spoštovanje in izvršitev, lahko določi nov način izvršitve, da zavaruje ustavnopravni položaj pobudnikov," je opozorila.
Kaj pravijo poslanci?
Poslanec SMC Saša Tabaković je sicer v sredo povedal, da ustavna odločba določa, da je treba obvezni javni program financirati v celoti, razširjeni pa je v prosti presoji zakonodajalca, a je bilo danes slišati opozorila, da ustavno sodišče ni imelo v mislih razširjenega javnega programa, ki ga morajo šole (tako javne kot zasebne) ponuditi obvezno (gre za dopolnilni pouk, podaljšano bivanje učno pomoč ipd.), ampak je imelo v mislih razširjeni nejavni program, ki je specifika vsake posamezne šole in ga država že zdaj ne financira.
Jelka Godec (SDS) je opozorila, da bi lahko sprejetje dopolnila DeSUS pomenilo, da bodo brez financiranja razširjenega javnega programa ostale tudi javne šole, kar bi pomenilo, da bo treba za dopolnilni pouk ali podaljšano bivanje plačati, kot tudi, da bi to pripeljalo do novega odločanja ustavnega sodišča.
Ljudmila Novak (NSi) pa je poslance koalicije pozvala, naj pomislijo, kaj se lahko zgodi, če bodo sprejeli dopolnilo in kaj bodo s tem naredili otrokom, "ne samo v zasebnih, ampak tudi v javnih šolah". Vprašala je, če bodo po sramoti, ki so jo naredili s poskusom spreminjanja ustave, zdaj narediti še eno sramoto.
Dopolnilo je bilo sprejeto
Na koncu je bilo dopolnilo DeSUS sprejeto, pri čemer je zanj glasovalo devet članov, proti pa šest. Takoj po glasovanju so poslanci SDS in NSi sejo obstruirali. Na koncu je bilo potrjeno tudi besedilo predloga novele v celoti, kar pomeni, da bo lahko zdaj o njem na plenarni seji odločal DZ. Še pred glasovanjem o zakonu kot celoti je sicer poslanec madžarske manjšine Laszlo Göncz napovedal, da se bo glasovanja vzdržal, saj nasprotuje temu, da zakon zasebnim osnovnim šolam več jemlje kot jim daje.
Ministrica: V vsakem primeru je treba spoštovati ustavno odločbo
Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič se še pred sejo odbora o tem, ali dopolnilo DeSUS po njenem izpolnjuje ustavno odločbo, ni konkretno izjasnila. Ponovila je, da so na ministrstvu pripravili strokoven predlog in ga posredovali na vlado, v domeni poslancev pa je odločitev, ali je to sprejemljivo ali ne. Je pa po njenem v vsakem primeru treba spoštovati ustavno odločbo in odgovoriti nanjo.
Iz kabineta predsednika DZ Milana Brgleza so po seji odbora za STA sporočili, da Brglez zaradi službene odsotnosti ne pozna dogajanja na odboru. "Ne glede na to pa predsednik DZ Milan Brglez sporoča, da sam ne bo nikoli podprl kateregakoli zakona, ki bi bil protiustaven ali bi nasprotoval odločitvam ustavnega sodišča," so zapisali.
1