Sreda, 8. 5. 2019, 12.34
5 let, 6 mesecev
Cirman: Opravljali smo le novinarsko delo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,18
21
Nekdanja novinarja in odgovorna urednica Dnevnika Primož Cirman, Vesna Vuković in Suzana Rankov ter zastopnik časnika na okrajnem sodišču niso priznali očitanega dejanja zlorabe osebnih podatkov z objavo prisluhov Tomažu Lovšetu. Obramba je predlagala več dokazov, med drugim zaslišanje Lovšeta in nekdanjega lastnika Agrokorja Ivice Todorića.
Novinarji so v treh člankih v Dnevniku leta 2013 objavili izsek vsebine prisluhov Tomažu Lovšetu, ki so jih policisti ujeli v kazenskem postopku zoper nekdanjega lastnika Diners Cluba Slovenija in enega od najbogatejših Slovencev. Vsebina prisluhov se je nanašala na postopek prodaje Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Lovše je veljal za ključnega svetovalca takratnega lastnika in prvega moža Agrokorja Ivice Todorića.
Cirman je za Planet TV pojasnil, da obtožbe zavračajo, saj ne morejo biti krivi za nekaj, česar niso storili. "Opravljali smo le novinarsko delo. Prodaja Mercatorja, takrat največjega slovenskega podjetja v državni lasti, je bila v velikem javnem interesu. To je bilo vseskozi naše vodilo," je dejal Cirman, zdaj novinar Siol.net.
Obtoženi so prepričani, da tožilstvo ni opravilo nobenega tehtanja med tem, kaj je poseg v osebne podatke in, na drugi strani, kaj je pravica do obveščenosti. "Kdor trdi, da se ne sme razkrivati najbolj občutljivih podatkov, ki največ povedo o spornih povezavah tega primera, pravi tudi, da v Sloveniji ni več prostora za raziskovalno novinarstvo, niti za novinarstvo, ki bi temeljilo na virih. To bi pomenilo, da bo odslej treba vire izdajati, v kar pa novinarji ne moremo privoliti," opozarja Cirman.
Na tožilstvu so bili, kot smo poročali včeraj, po objavi sproženi trije postopki:
- dve tožbi Lovšeta proti Dnevniku: v odškodninski tožbi je od Dnevnika zahteval 50 tisoč evrov, v ločeni tožbi za varstvo osebnostnih pravic pa 20 tisoč. Obe tožbi je sodišče na prvi stopnji zavrnilo, v pritožbenem postopku pa še ni odločalo;
- leta 2014 pa je informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar ovadila novinarje in njihovega takratnega delodajalca, medijsko hišo Dnevnik, zaradi suma zlorabe osebnih podatkov. "Pooblaščenka nam očita, da smo podatke iz prisluhov pridobili nezakonito, jih brez podlage v zakonu in soglasja vpletenih objavili v javnosti," pojasnjujejo obtoženi.
"Odločilno je tudi vprašanje, ali novinarji res nimajo nobene zakonske podlage, ki bi jim omogočala objavo podatkov, ki so pomembni za javnost, gospodarski razvoj in obstoj Republike Slovenije," je poudaril odvetnik. Obramba zato predlaga zaslišanje tedanjega predsednika uprave Mercatorja Tonija Balažiča, ki je danes glavni izvršni direktor Panvite.
Na prostor za priče tudi nekdanji predsednik uprave Mercatorja?
Na predobravnavnem naroku so Vesna Vuković, Primož Cirman in Suzana Rankov zanikali krivdo. Med obtoženimi je tudi nekdanji novinar Dnevnika Tomaž Modic, vendar je bil predobravnavni narok zanj prestavljen.
Odvetnik Mirko Bandelj, ki zastopa Vukovićevo, je na naroku menil, da bo postopek odvisen predvsem od pravne kvalifikacije očitanega kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov, pa tudi od ugotovitve resnične verodostojnosti objavljenih domnevnih prisluhov, saj je Lovše v civilnih pravdnih postopkih zanikal njihovo verodostojnost. Zato obramba vztraja, kot je to predlagalo tudi tožilstvo, pri zaslišanju vseh štirih akterjev, ujetih v prisluhe, poleg Lovšeta še Todorića, odvetnika Mira Senice in nekdanjega visokega uslužbenca investicijske banke Goldman Sachs Alexandra Dibeliusa.
Objava je bila v javnem interesu, ker je bil Mercator takrat v pretežno državni lasti, pravijo novinarji Vesna Vuković, Suzana Rankov, Primož Cirman in Tomaž Modic.
"Ker novinarji ne smejo in ne morejo razkriti vira svojih informacij, že sama obtožba pa se nedorečeno poigrava z dvema od možnosti virov," obramba zahteva pridobitev vseh prepisov in poslušanje originalnih posnetkov zaradi ugotovitve, ali gre v objavljenih prepisih v resnici za prisluhe, ki so bili pridobljeni po odredbi preiskovalnega sodnika.
"Odločilno je tudi vprašanje, ali novinarji res nimajo nobene zakonske podlage, ki bi jim omogočala objavo podatkov, ki so pomembni za javnost, gospodarski razvoj in obstoj Republike Slovenije," je poudaril odvetnik. Obramba zato predlaga zaslišanje tedanjega predsednika uprave Mercatorja Tonija Balažiča, tudi hrvaškega novinarja Borisa Dežulovića, ki bi pričal o pomenu poročanja o prodaji Mercatorja za hrvaško javnost.
Tožilstvo se z dokaznimi predlogi strinja
Tožilka Maja Medvešek se je z dokaznimi predlogi obrambe strinjala, nasprotovala je le dokaznemu predlogu pridobitve prisluhov Sove, ker gre le za domneve, da ti sploh obstajajo. "V tej zadevi je vse domnevno," pa ji je odgovoril Bandelj. V izjavi po koncu naroka je tožilka še pojasnila, da je bil utemeljen sum nedvoumno podan, kar je potrdilo tudi sodišče.
Tomaž Lovše je (še nepravnomočno) izgubil dve tožbi proti Dnevniku. V tretjem postopku pa pregon vodi tožilstvo.
"Ko smo pridobili prisluhe, smo najprej pretehtali in nesporno odločili, da gre za pravico javnosti do obveščenosti, ker je bila tema prisluhov tako pomembna za javnost, saj je pokazala, kako se stvari v resnici odvijajo v ozadju in kako delujejo omrežja," je dejala nekdanja odgovorna urednica Dnevnika.
Kazenski pregon po toliko letih jo čudi, predvsem ob dejstvu, da akterji, ki so bili odgovorni za slabe rezultate Mercatorja, ne sedijo na zatožnih klopeh. "Imamo podjetje, ki je že toliko let v težavah, bilo je nekaj predkazenskih postopkov, pa se ni nič zgodilo, na sodišču smo pa mi, ki smo o tem poročali," je dodala.
Povezava s padlo Jankovićevo zadevo farmacevtka
Poleg tega obramba predlaga, da sodišče pridobi tudi kazensko ovadbo in prisluhe zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića v tako imenovani zadevi farmacevtka, "ker bo le na ta način mogoče odgovoriti na dilemo, zakaj tožilstvo preganja novinarje, katerih profesionalna dolžnost je, da dobljeno informacijo posredujejo javnosti, medtem ko tisti, čigar dolžnost je prisluhe varovati in hraniti, te lahko posredujejo javnosti brez sankcij". Na seznamu želenih prič obrambe je tudi publicist in raziskovalec Tadej Troha.
Ker je po vedenju obrambe postopek prodaje trgovske družbe spremljala tudi Slovenska obveščevalno-varnostna služba, želijo, da sodišče pridobi morebitne izsledke in prisluhe iz te zadeve. Poleg tega želijo med pričami tudi več oseb, ki so sodelovale pri inšpekcijskem nadzoru, povezanem z uhajanjem prisluhov v javnost.
21