Četrtek, 4. 6. 2020, 7.15
3 leta, 10 mesecev
Protesti v ZDA se krepijo skupaj z nasiljem obeh strani #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,77
9
Protesti, nemiri in nasilje po smrti temnopoltega osumljenca pretekli ponedeljek v Minneapolisu v ZDA divjajo še naprej, Američani pa trenutno nimajo voditelja, ki bi jih lahko povezal in skušal zadeve pomiriti. V sredo zvečer je bilo na protestih več primerov novega policijskega nasilja in hkrati tudi nadaljevanja ropanj ter napadov na policiste.
-
08:31
Obama za spremembo politike
Nekdanji predsednik ZDA Barack Obama je v sredo na virtualni javni tribuni z mladimi Američani župane po ZDA pozval, naj preučijo in spremenijo politike njihovih policij glede uporabe sile v sodelovanju s skupnostmi. To je bil prvi Obamov odziv v živo na proteste.
Prejšnji predsednik ZDA meni, da so bili zadnji tedni pandemije novega koronavirusa v ZDA težavni, nezanesljivi in zastrašujoči, vendar pa ponujajo izjemno priložnost za sodelovanje pri odpravljanju težav v družbi in spremembo Amerike na bolje. Temnopoltim Američanom je posebej poudaril, da niso nepomembni, da so njihova življenja pomembna, kakor tudi njihove sanje.
Sredina javna tribuna je del programa Varuh mojega brata, ki ga je Obama ustanovil leta 2014 po smrti temnopoltega najstnika Michaela Browna pod streli policista v Fergusonu v zvezni državi Missouri. Med pogovorom je izrazil mnenje, da ni treba izbirati med protesti in udeležbo na volitvah, ampak lahko delajo oboje. Tiste, ki kritizirajo protestnike, pa je spomnil, da so bile ZDA ustanovljene s protestom – z ameriško revolucijo.
Obama je opazil, da večina Američanov podpira proteste, ki potekajo po mestih, ne glede na to, da jih je umazala manjšina, ki se je zapletla v nasilje. Vendar pa je opozoril, da protesti minejo, zato je treba ohraniti energijo in jo usmeriti v volitve.
Potem ko je postalo jasno, da bo predsedniški kandidat demokratov Joe Biden, je Obama lahko začel prihajati spet v javnost s komentarji. Prej se ni hotel vpletati v proces volitev. Zasebno je sicer svojim prijateljem že leta govoril, da Donald Trump enostavno ni kos nalogi predsednika ZDA, in zdaj je to začel govoriti tudi javno.
Maja je v govoru diplomirancem temnopoltih fakultet dejal, da je pandemija razblinila mnenje, da ljudje, ki so danes na oblasti, vedo, kaj delajo. Pozneje je srednješolcem po ZDA dejal tudi, da tako imenovani odrasli z vzvišenimi naslovi in pomembnimi službami delajo le to, kar jim paše.
Na Floydovo smrt se je odzval prejšnji teden, ko je sporočil, da razume, da si milijoni Američanov po pandemiji želijo le vrnitve v normalno stanje, ampak ne smejo pozabiti, da ta vrnitev za temnopolte v ZDA pomeni drugačno obravnavo samo zaradi njihove rase. "To v Ameriki leta 2020 ne bi smelo biti normalno," je sporočil.
Obama se je tudi v času svoje vladavine spopadal s primeri policijskega nasilja nad temnopoltimi in po hudih nemirih, ki so izbruhnili po Brownovi smrti, je njegova vlada sestavila širok program policijskih reform. Vendar pa jih je zdajšnja vlada Donalda Trumpa ob prihodu na oblast zavrgla, kot je zavrgla načrt za hitro ukrepanje v primeru izbruha pandemije, navaja STA.
-
08:28
Mattis kritičen do Trumpa
Nekdanji obrambni minister ZDA, upokojeni general marincev James Mattis, je v sredo ostro kritiziral svojega nekdanjega šefa, predsednika ZDA Donalda Trumpa zaradi njegovih izjav in ravnanja med protesti in nemiri zaradi policijskega nasilja nad temnopoltimi. Dejal je, da je Trump edini predsednik, ki se niti ne trudi poenotiti države.
"Donald Trump je prvi predsednik ZDA za časa mojega življenja, ki se niti ne trudi poenotiti Američanov niti se ne pretvarja, da to poskuša. Namesto tega nas skuša razdeliti. Priča smo posledicam treh let tega namernega početja. Priča smo posledicam treh let brez odraslega vodstva," je dejal Mattis. Dodal je, da ga je spremljanje dogodkov zadnjega tedna dni razjezilo in osupnilo.
"Lahko se poenotimo brez njega, kar ne bo lahko, ampak smo to dolžni sodržavljanom, nekdanjim generacijam, ki so prelivale kri za obrambo naše obljube in našim otrokom. Pandemija novega koronavirusa je pokazala, da niso le vojaki tisti, ki so pripravljeni žrtvovati življenje za varnost skupnosti. Vemo, da smo boljši, kot je bila zloraba izvršne oblasti, ki smo ji bili priča na trgu Lafayette. Zavrniti moramo tiste na položaju, ki se norčujejo iz naše ustave," je bil odločen nekdanji Trumpov obrambni minister Mattis.
Trump v sredo zvečer Mattisu ni ostal dolžan in je tvitnil, da je vesel, da ga je odpustil. "Verjetno je edina stvar, ki jo imava z Obamo skupno, da sva imela oba čast odpustiti Jima Mattisa, najbolj precenjenega generala na svetu. Prosil sem ga za odstopno izjavo in se zaradi tega odlično počutil. Njegov vzdevek je bil kaos, kar mi ni bilo všeč, in sem ga spremenil v besni pes. Bolj kot za vojsko je bil za osebne odnose z javnostjo. Dal sem mu novo življenje, stvari za delati in bitke za zmagati, ampak je bil le redko uspešen. Ni mi bil všeč njegov slog vodenja, niti druge stvari in številni se strinjajo. Vesel sem, da ga ni več," je tvitnil Trump.
Mattis je v sredo še dejal, da majhno število kršiteljev zakona ne sme odvrniti pozornosti od dostojanstvenih zahtev več deset tisoč ljudi z vestjo, ki zahtevajo, da država izpolni svoje ideale – enakopravnost pred zakonom.
"Ko sem pred 50 leti vstopil v vojsko, sem prisegel, da bom branil ustavo. Niti v sanjah si nisem zamislil, da bodo vojake, ki so prisegli enako, poslali, naj kršijo ustavne pravice sodržavljanov, še najmanj pa, da jih bodo uporabili za bizarno fotografiranje vrhovnega poveljnika skupaj z vojaškim vodstvom," je še dejal Mattis in kritiziral tudi svojega naslednika Marka Esperja, ki je o ameriških mestih govoril kot o bojnem polju.
Esper je sicer svojo izjavo v sredo vzel nazaj. Prav tako je izrazil nasprotovanje Trumpovi grožnji s pošiljanjem vojske na ulice. Pojasnil je, da ni vedel, da ga bodo izkoristili kot ozadje za Trumpovo fotografiranje po napadu na protestnike. Trump naj bi mu namreč dejal, da gredo pogledat vojake in škodo zaradi protestov.
Esperjev položaj je zdaj na majavih nogah, zlasti ker je v sredo napotil okoli 200 pripadnikov 82. zračne divizije, ki so jih zaradi protestov namestili v okolici Washingtona, nazaj v domačo bazo. To se ni zgodilo, saj je bil Esper poklican na zagovor v Belo hišo. Sledil je ukaz vojakov, da ostanejo v prestolnici.
"V tem trenutku je minister Esper še vedno minister. Če bo predsednik izgubil zaupanje vanj, bomo to izvedeli v prihodnje," je sporočila tiskovna predstavnica Bele hiše Kayleigh McEnany.
Po ZDA od prejšnjega tedna potekajo množični protesti in nemiri zaradi smrti 46-letnega Georgea Floyda, ki jo je zakrivil policist v Minneapolisu med poskusom aretacije, ko je s kolenom pritiskal na vrat aretiranega, dokler Floyd ni izdihnil. Dogajanje so posnele kamere. Policista so aretirali in ga obtožili najprej uboja, nato umora.
Trump v času protestov in nemirov poziva guvernerje zveznih držav, naj na ulice pošljejo nacionalno gardo, in grozi, da bo v nasprotnem primeru sam napotil vojsko. V ponedeljek je v Washingtonu poslal vojsko in policijo nad sicer mirne protestnike, da se je lahko sprehodil po trgu Lafayette do cerkve sv. Janeza in se tam fotografiral s svetim pismom v roki.
James Mattis je odstopil s položaja obrambnega ministra ZDA decembra 2018, ko se je Trump odločil, da odtegne podporo kurdskim zaveznikom v Siriji, poroča STA.
Protesti nakazujejo, da se v ZDA obeta revolucionarna sprememba v odnosu do policije, katere podoba je bila doslej uradno zaščitena bolj kot skladišče zlata Fort Knox. Od terorističnih napadov 11. septembra 2001 naprej so bili policisti junaki, ki se jih ne sme kritizirati. Do primerov pretirane uporabe sile in smrti predvsem temnopoltih osumljencev je prihajalo še naprej z odzivi javnosti različne jakosti, to kar se dogaja zdaj, pa je nekaj povsem novega, piše STA.
Kongresnik John Lewis, ki je skupaj z ubitim borcem za državljanske pravice Martinom Luthrom Kingom mlajšim v 60. letih prejšnjega stoletja protestiral za spremembe, je izjavil, da je sedanje gibanje veliko večje in zajema širšo družbo. Uvajanje policijskih ur in mobilizacije nacionalne garde nemirov niso pomirili, zaradi trajanja pa se vse bolj povečujejo napetosti med policijo na eni in protestniki na drugi strani.
Protestniki Trumpove pozive slišijo kot pozive k nasilju
Washington začenja pokati po šivih, saj predsednik ZDA Donald Trump poziva k odločnim ukrepom, kar protestniki slišijo kot pozive k nasilju. Demokratski senatorji so se danes z minuto molka in klečanjem spomnili ubitega Georga Floyda, za katerim danes v Minneapolisu poteka spominska slovesnost, protesti in nemiri pa so že zdavnaj prerasli ta primer policijskega nasilja.
Poskus upora obrambnega ministra
Predsednik Trump je v sredo doživel poskus upora obrambnega ministra Marka Esperja, ki je najprej izjavil, da se ne strinja s pozivom k pošiljanju vojske na ulice in je skušal poslati nazaj domov 200 pripadnikov 82. zračne divizije, ki so jih premestili za posredovanje v prestolnici. V normalnih razmerah bi bilo to tudi pri katerem drugem predsedniku razlog za izgubo službe.
Nato se je oglasil nekdanji Trumpov obrambni minister upokojeni general James Mattis, ki je predsednika ostro kritiziral, da niti ne poskuša poenotiti države in da ogroža ustavo. Nekaj zmernih republikancev, ki jih je še ostalo v senatu, ne ve kaj bi. Lisa Murkowski z Aljaske je podprla Mattisa, kritizirala Trumpa in dejala, da morda novembra ne bo volila zanj.
Lindsey Graham iz Južne Karoline je medtem v pravosodnem odboru še naprej vodil zaslišanja o tako imenovani aferi "Obamagate", demokratka Kamala Harris pa ga je spraševala, ali je izgubil stik z realnostjo, ko zapravlja čas izmišljotino, Amerika pa gori.
Podobe uničevanja in ropanja in podobe policijskega nasilja
Po družbenih medijih se vrstijo podobe uničevanja in ropanja nasilnežev, ki proteste izkoriščajo za svoje namene, in podobe policijskega nasilja, kot je merjenje puške s solzivcem v dve leti starega otroka, kar je le dodaten eksploziv v teh razmerah. Samo v Minneapolisu so škodo zaradi nemirov ocenili na 55 milijonov dolarjev, uničenih ali poškodovanih pa je več kot 200 zgradb.
Po Washingtonu pa so nameščena policijska vozila, helikopterji opravljajo nizke prelete, mesto pa je polno neidentificiranih možakarjev s čeladami, sončnimi očali in črnimi majicami, ki naj bi bili pripadniki raznih zveznih policijskih agencij ali celo vojske. Paravojaške enote v prestolnici ZDA ne umirjajo položaja, posebej pa ga podžigajo skrajno leve skupine in posamezniki, pa tudi skrajno desne skupine in posamezniki.
Predsednik Trump in pravosodni minister Bill Barr se osredotočata na leve "antifašiste" ali krajše na antifa, policija lovi nepovezane in neorganizirane tolpe mladeničev, ki med nemiri uživajo, ropajo in uničujejo, protestniki pa razkrivajo pojave oboroženih pripadnikov tako imenovanega gibanja Boogaloo Boys. To je skupina, ki si prizadeva izzvati rasne nemire oziroma rasno vojno.
Potem so tu še tradicionalni "rednecki", ki so protestirali proti guvernerjem držav zaradi ukrepov proti pandemiji koronavirusa. Eden od teh je v Kaliforniji s kesona poltovornjaka meril s polno polavtomatsko puško v množico protestnikov in jih prepričeval, naj se mu umaknejo. Končalo se je z njegovo aretacijo in obtožbo napada s strelnim orožjem.
Protestno gibanje ni omejeno le na ZDA, ampak se je razširilo praktično po vsem svetu. O protestih poročajo iz Londona, Pariza, Dunaja, Sydneyja, Ria de Janeira, Johannesburga, Tel Aviva in od drugod. Vedno nemirni Bližnji vzhod z zanimanjem gleda, kaj se dogaja z Američani, Kitajska se privoščljivo muza in Washingtonu vrača za kritike zaradi kršenja človekovih pravic, še navaja STA.
Oblasti aretirale še druge tri policiste, ki so sodelovali pri aretaciji Floyda
Pravosodni minister Minnesote Keith Ellison je v sredo obtožnico proti nekdanjemu policistu Dereku Chauvinu spremenil iz uboja v nenaklepni umor. Tri njegove nekdanje kolege pa prvič do zdaj obtožil udeležbe pri umoru Floyda, ki je bil glede na izide obdukcije tudi okužen z novim koronavirusom.
Floyd je bil na testu za novi koronavirus pozitiven že 3. aprila, vendar pa ni imel simptomov in to ni igralo vloge pri njegovi smrti. Obdukcija je pokazala zdrava pljuča, le nekaj malega zožene arterije. Potrjeno je umrl zaradi zadušitve, potem ko mu je policist Derek Chauvin skoraj devet minut klečal na vratu, dva policista pa sta ga podobno pritiskala še na hrbet. Za zapahi so zdaj poleg Chauvina končali tudi nekdanji policisti Thomas Lane, Tou Thao in J. Kueng, piše STA.
Georga Floyda je zadušil policist Derek Chauvin.
Pot do zmage bo težavna
Pravosodni minister Minnesote Keith Ellison je ob najavi obtožnic dejal, da bo pot do sodne zmage težka. Hkrati je zanikal, da bi javno mnenje vplivalo na to, kako se je odločil glede obtožnic. Obenem je proteste po vseh ZDA označil za dramatične in nujne. "Floydovo življenje je imelo vrednost in zanj bomo iskali pravico," je dejal Ellison. Za večino protestnikov po ZDA to še ni dovolj in nameravajo nadaljevati zahteve po sistemskih spremembah, da se takšne stvari ne bodo več ponavljale. Pravijo, da je bilo enostavno preveč smrti neoboroženih temnopoltih osumljencev v rokah policije.
V zaporu s, poleg Chauvina, pristali še ostali trije policisti Thomas Lane, Tou Thao in J. Kueng.
Protesti so se potem nadaljevali kljub policijskim uram, vendar pa so bili večinoma manj nasilni kot prej in z manj ropanji. Policija po ZDA je do zdaj namreč aretirala skupaj že več kot devet tisoč ljudi in med njimi so tudi nepridipravi. Proteste izkoriščajo profesionalni kriminalci, ki so samo v Philadelphii v nekaj dneh uničili ali odnesli kar 50 bankomatov. Policija je ujela 25-letnika, opremljenega z doma narejenim eksplozivom, 24-letnik pa je pri poskusu vloma v enega od bankomatov umrl v eksploziji.
V Philadelphii so odstranili spomenik nekdanjemu županu Franku Rizzu, ki so ga med protesti poškodovali. Rizzo je v 70. letih vodil policijo, ki je bila izrazito rasistična in surova. V Virginiji pa se namerava guverner Ralph Northam znebiti spomenika konfederacijskemu generalu iz časa državljanske vojne Robertu Leeju. Spomenik je lani v Charlottesvillu povzročil nasilne spopade med neonacisti in protestniki, poroča STA.
Protestov so se udeležili tudi nekateri kongresniki
Protestov po Washingtonu so se udeležili tudi nekateri zvezni kongresniki, kot je predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi. Na zahtevo predsednika Donalda Trumpa, ki je v sredo večinoma tvital, je bilo na ulicah 2200 pripadnikov nacionalne garde iz Utaha in Južne Karoline z vojaškimi vozili.
Okolico Bele hiše je varovala skupina vseh mogočih zveznih policij od FBI, tajne službe, agencije za boj proti drogam in celo zaporniških paznikov, ki so jim dali orožje in opremo, da varujejo predsednika. Županja Muriel Bowser namerava tožiti Trumpa, ker je za napad na protestnike v ponedeljek izkoristil tudi mestne policiste in v sredo z njimi okrog Bele hiše ni bila radodarna. Začetek policijske ure je županja premaknila na 23. uro zvečer.
Čez dan so po ulicah Manhattna v New Yorku potekali množični in mirni protesti, policijska ura pa bo trajala vse noči do konca tedna. Newyorški policisti so čez noč v torek aretirali 280 ljudi, noč prej pa 700, tako da kaže, da so nekaj najhujših elementov razbijanja odstranili. Po ZDA so do zdaj zaradi protestov mobilizirali skupaj okoli 20 tisoč pripadnikov nacionalnih gard, vendar ne v New Yorku, kjer to zavrača župan Bill de Blasio. V nasilju pa je skupaj umrlo najmanj 12 ljudi, vendar ni povsem jasno, ali je šlo pri vseh primerih za povezave s protesti.
V San Franciscu so policisti ustrelili osumljenca za rop trgovine, potem ko so kladivo za njegovim pasom v paniki zamenjali za pištolo. V Charlottu v Severni Karolini poteka preiskava policistov, ki so s solzivcem zalivali protestnike, zbite v kot, iz katerega se niso mogli umakniti. Skupine za državljanske pravice pa zahtevajo odstop šefa policije Kansas Cityja z zgodovino rasističnih postopkov.
V Utahu je s položaja odstopil profesor kazenskega prava državne univerze Weber, ker je tvital o tem, da bi bilo morda protestnike dobro postreliti, v teksaškem mestu Paris pa je odstopil mestni svetnik, ki je protestnikom zabrusil, naj odidejo kam drugam, če jim v Ameriki ni všeč, še navaja STA.
9