Sreda, 3. 6. 2020, 6.48
4 leta, 6 mesecev
Kanadski premier se je na proteste v ZDA odzval z molkom #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,68
9
Kanadski premier Justin Trudeau je v torek obmolknil za več kot dvajset sekund, preden je odgovoril na vprašanje o odzivu na grožnjo predsednika ZDA Donalda Trumpa z vojsko za umiritev nasilja na protestih, ki trenutno pretresajo ZDA. Nato se je diplomatsko izognil neposrednemu odgovoru in dejal, da zaprepadeno opazujejo dogajanje.
-
15:53
"To je običajno ravnanje ZDA"
Uboj Afroameričana Georgea Floyda, ki je podlegel policijskemu nasilju, kaže "pravi obraz" ZDA, je danes dejal iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej, piše STA.
"Dejstvo, da je policist hladnokrvno s kolenom pritiskal na vrat temnopoltega moškega, dokler ni umrl, in da so drugi policisti to zgolj opazovali, ni nič novega," je Hamenej povedal v televizijskem nagovoru.
"To je pravi obraz Amerike, to je vedno počela po vsem svetu - v Afganistanu, Iraku, Siriji in drugih državah, pred tem pa v Vietnamu," je poudaril. "To je običajno ravnanje ZDA, to je pravi obraz njihovega režima," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
"To je resničnost, ki je bila vedno zakrita, a ni nič novega," je še povedal v nagovoru ob 31. obletnici smrti svojega predhodnika ajatole Ruhole Homeinija, še piše STA.
-
10:33
Odstranili spomenike
Česar ni mogla storiti zvezna vlada, gibanje za državljanske pravice in peticije, sedaj uspeva pokojnemu Georgeu Floydu. Po ZDA so namreč začeli celo prostovoljno odstranjevati spomenike nekdanji konfederaciji, ki so za večino Američanov simbol rasizma.
V Birminghamu v Alabami so zato mestni delavci v torek odstranili ostanke 115 let starega velikega spomenika konfederaciji v obliki obeliska, ki stoji nedaleč od prizorišča terorističnega napada na cerkev leta 1963, med katerim so umrle štiri majhne temnopolte deklice. Preživeli prebivalci danes večinsko temnopoltega mesta so morali živeti v senci spomenika, ki zanje simbolizira suženjstvo in nasilje belcev.
Po terorističnem napadu belega rasista na cerkev temnopoltih v Južni Karolini leta 2015, v katerem je umrlo devet vernikov, se je gibanje za odstranitev konfederacijskih spomenikov okrepilo in republikanska večina državnega kongresa Alabame je nemudoma sprejela zakon, ki predvideva denarno kazen za odstranitev.
Pravosodni minister Alabame Steve Marshall je že obvestil župana Birminghama Randalla Woodfina, da bodo morali plačati 25 tisoč dolarjev kazni, župan pa je zgolj skomignil z rameni ter dejal, da raje plača, kot pa da spomenik še naprej služi kot magnet za vandalizem in nasilje. Zbiralna akcija meščanov je sicer že pred tem zagotovila več kot dovolj sredstev za plačilo kazni.
V Alexandriji v Virginiji je organizacija Združene hčerke konfederacije, ki skrbi za več sto spomenikov konfederacije po ZDA, sama odstranila kip vojaka konfederacije, ki od leta 1889 žalostno zre proti v državljanski vojni poraženemu jugu. Virginija je sicer konfederacijske spomenike posebej zaščitila z zakonom leta 1890.
Ta zakon je bil odpravljen šele letos, ko so demokrati prevzeli popolno večino v državi. Ironija je, da so spomenik postavili in zaščitili demokrati, ki so bili stranka poraženega juga, dokler niso v 60. letih prejšnjega stoletja zamenjali strani z republikanci, poroča STA.
-
10:29
Preiskava policije
Guverner Minnesote Tim Walz je skupaj z ministrstvom za človekove pravice v torek sprožil preiskavo policije Minneapolisa zaradi kršenja državljanskih pravic temnopoltih oziroma kršenja zakonov glede tega. Cilj preiskave je ugotoviti, kakšne reforme so potrebne za policijsko silo z dolgo zgodovino rasne diskriminacije.
Preiskava bo služila tudi kot podlaga za dolgoročne sistemske reforme policije, ki je kriva za poplavo protestov in nemirov po ZDA in celo po svetu, potem ko je med aretacijo pred tednom dni umrl temnopolti osumljenec George Floyd. Zadušil ga je policist Derek Chauvin, ki je v zaporu obtožen uboja, obtožnica pa se lahko spremeni tudi v umor.
Odpuščeni so bili še trije Chauvinovi kolegi, vendar še niso obtoženi ničesar. "Vemo, da obstajajo globoki problemi. To vem zato, ker sem videl brezbrižno brisanje življenja Georgea Floyda. To vemo tudi zaradi odziva skupnosti, ki je pričakovala, da se ne bo zgodilo nič in je imela razlog za to, saj se doslej prevečkrat ni zgodilo nič," je dejal Walz.
Preiskava bo prevetrila zadnjih deset let dela policije Minneapolisa in skušala najti sistemsko diskriminacijo temnopoltih ter jo izkoreniniti. S tem se strinjata tako mestni svet Minneapolisa kot tudi župan Jacob Frey. Poleg državne policije svojo preiskavo kršenja državljanskih pravic Georgea Floyda vodi tudi FBI.
Policijo Minnesote trenutno vodi prvi temnopolti šef Medaria Arradondo, ki je nastopil položaj leta 2017 po nekaj odmevnih policijskih polomijah. Arradondo je leta 2007 tudi tožil policijo skupaj s štirimi temnopoltimi policijskimi kolegi zaradi diskriminacije pri napredovanjih, plačah in discipliniranju. Mesto jim je v poravnavi plačalo 740 tisoč dolarjev, navaja STA.
-
10:26
Spor župana in guvernerja
Guverner države New York Andrew Cuomo in župan mesta New York Bill de Blasio sta se v torek sprla glede odgovora na proteste, ki divjajo po mestu. Guverner je celo zagrozil, da bi lahko odstavil župana s položaja.
Cuomo je v torek kritiziral De Blasia, ker je na ulice mesta za obvladovanje protestov in nemirov v ponedeljek poslal le osem tisoč od skupaj 38 tisoč policistov, ki jih ima na voljo. Zaradi tega niso bili sposobni preprečiti ropanja in uničevanja lastnine po Manhattnu.
Cuomo je bil zato deležen ostrih kritik bogatih podpornikov z Manhattna in tudi od predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki ga poziva, naj pošlje na ulice mesta nacionalno gardo. Cuomo je dejal, da je županu ponudil pomoč nacionalne garde, kar pa je ta odklonil.
Zaradi tega se je guverner na novinarski konferenci v torek vprašal, ali je mogoče župana odstaviti. "Doslej se še to ni zgodilo, ampak teoretično je to možno. Seveda je bizarno sedaj razmišljati o tem, ker mislim, da bi tak ukrep poslabšal položaj. Verjetno pa to ne bo potrebno, ker bo newyorška policija sposobna urediti položaj," je dejal guverner.
De Blasio pa ne želi vojske na ulicah, ker bi to po njegovem mnenju položaj poslabšalo. "Nacionalna garda ni izurjena za učinkovito posredovanje proti razgrajačem v mestu," je dejal župan, ki je v težkem položaju. Ne marajo ga policisti in ne protestniki. Med temi je bila tudi njegova hčerka, ki je bila celo aretirana. Župan izraža podporo policiji, obenem pa je dejal, da je ponosen na hčerko, ker je protestirala proti policijskemu nasilju.
Župan je v torek podaljšal policijsko uro v mestu, ki je bila v ponedeljek zvečer uvedena prvič od obdobja druge svetovne vojne. Namesto od 23. ure zvečer do 5. ure zjutraj pa je v noči na sredo policijska ura trajala od 20. ure, v torek pa do petih zjutraj.
Podaljšek je posledica tega, da se je divjanje skupin, ki so razbijale in ropale trgovine, nadaljevalo kljub policijski uri. Policistov je bilo premalo, da bi lahko učinkovito ukrepali, čeprav so čez noč aretirali kar 700 ljudi.
V torek zvečer je bilo na ulicah še več policistov, vendar pa je naraslo tudi število protestnikov. Kršitve policijske ure na Manhattnu so bile redne, čeprav pa so v drugih delih mesta, kot je na primer Astoria v Queensu, po osmi uri zvečer ulice samevale bolj, kot na višku pandemije koronavirusa.
Protesti se zvečer osredotočajo na Manhattan, kjer je policija postavila nadzorne točke za vozila, ki ne smejo južneje od 96. ulice, razen dovoljenih izjem. Skupino protestnikov so aretirali kmalu po nastopu policijske ure na zahodni avtocesti, vendar pa je bilo več skupin tudi drugje.
Nadaljevalo se je tudi kršenje policijske ure na Times Squaru in v Brooklynu, kjer so odjeknili streli, množica pa je skušala prodreti na most Manhattan. Z juga Manhattna so poročali o razbijanju trgovin nedaleč od mestne hiše. V Sohu in Bronxu, kjer so vandali razbijali ponedeljek ponoči, pa je bilo vsaj uvodoma v torek zvečer mirno, navaja STA.
-
10:20
Policijsko nasilje v ZDA
Ameriški tožilec v Atlanti je v torek vložil obtožnico proti šestim policistom, ki so v soboto zvečer nasilno potegnili iz avtomobila dva študenta in na njiju uporabili električni paralizator, ko sta obtičala v prometu sredi protestov proti policijskemu nasilju.
Županja Atlante Keisha Lance Bottoms je dva policista odpustila že v nedeljo, dva pa premestila na drugo delovno mesto. "Sedaj, ko so te pošasti odstranili z ulic in ne morejo ogrožati nikogar drugega, se počutim malce bolj varno," je izjavil 22-letni Messiah Young, ki so ga policisti pretepli skupaj z dekletom, 20-letno Taniyah Pilgrim.
Policisti so po nasilni aretaciji, ki so jo posnele priče, Younga obtožili poskusa pobega pred aretacijo. Županja je po posnetku ukazala, naj se ovadba proti študentu nemudoma zavrže. Pilgrimove niso obtožili ničesar.
Young je med čakanjem v prometu snemal dogodke in opazil, da se mu približujejo policisti ter skušajo odpreti vrata. Young jih ni želel, pri tem pa je govoril, da danes že ne bo umrl. Pilgrimova je skušala izstopiti, a so jo policisti stresli s paralizatorjem, vrgli na tla in vklenili.
Nato so razbili okno na Youngovi strani in ga zvlekli na cesto. Pravi čudež je, da ga niso ustrelili, saj se je eden od policistov pri tem drl na vsa usta, da ima fant pištolo, čeprav je ni imel. Med aretacijo mu je počila kost na roki, ureznina pa je zahtevala 24 šivov. Ko so ga vlekli v policijsko vozilo, so ga po hrbtu še tepli.
Pilgrimova, študentka psihologije na kolidžu Spelman, je po dejanju tožilca, ki je vložil obtožnico proti policistom, izrazila zadovoljstvo, da je končno nekaj posledic za dejanja policistov, poroča STA.
-
10:18
Protesti tudi v Parizu
V Parizu so v torek izbruhnili spopadi med policijo in protestniki, ki so se zbrali kljub prepovedi shoda zaradi smrti temnopoltega moškega med policijskim priporom leta 2016. Protestov se je udeležilo približno 20 tisoč ljudi. Nekateri med njimi so se spopadli s policijo in klicali podobna gesla, ki jih je slišati na trenutnih protestih v ZDA.
Med spopadi v francoskem glavnem mestu je prišlo do uporabe solzivca in gumijastih nabojev, prav tako so zagorele številne barikade in po zraku leteli različni predmeti. Manjše proteste so pripravili tudi v mestu Lille na severu države, Marseillu na jugu države ter Lyonu v osrednji Franciji. V Lillu se je zbralo okoli 2500 protestnikov, v Marseillu 1800 in Lyonu 1200.
V Parizu so se protestniki v torek pozno popoldan zbrali pred enim od sodišč, kljub prepovedi zbiranja več kot deset ljudi, ki je v veljavi zaradi pandemije novega koronavirusa. Do protestov je prišlo po objavi dveh različnih zdravniških poročil o vzroku smrti Adame Traoreja, čigar smrt pred štirimi leti je že postala simbol nasilja francoske policije.
Protestniki so policijo začeli obmetavati z različnimi predmeti, ta pa je odgovorila s solzivcem, da bi razgnala množico. Številni protestniki so se zato razpršili po bližnjih ulicah. Sporadični spopadi so izbruhnili tudi v bližini glavne mestne obvoznice, kjer so protestniki policiste obmetavali s kamenjem. Policija je odgovorila s streli z gumijastimi naboji. V posameznih ulicah so protestniki postavili barikade.
Številni protestniki v Parizu so se zgledovali po protestnem gibanju v ZDA. V angleščini so vzklikali gesla, med njimi tudi: Življenja temnopoltih štejejo in Ne morem dihati.
Pariška policija je na Twitterju objavila, da je ob robu prepovedanih protestov prišlo do posameznih incidentov, zaradi česar je policija posredovala. Po njeni oceni se je na protestih zbralo okoli 20 tisoč ljudi.
Še pred izgredi je množico nagovorila Traorejeva sestra Assa. "Danes ne govorimo samo o boju družine Traore. To je boj vsakogar. Ko se borimo za Georgea Floyda, se borimo za Adamo Traoreja. Kar se dogaja v ZDA, je odmev tega, kar se dogaja v Franciji," je dejala.
Leta 2016 je policija 24-letnega Traoreja aretirala, ko se je po sporu s policijo zaradi preverjanja identitete po 15-minutnem lovu skril v hišo. Eden od treh policistov je med preiskavo povedal, da so Traoreja policisti ukrotili s svojo telesno težo. V policijskem vozilu je nato Traore izgubil zavest in zatem na bližnji policijski postaji umrl. Ob prihodu reševalcev je bil še vedno vklenjen v lisice.
Francoski medicinski strokovnjaki so v petek tri policiste oprali morebitne odgovornosti za smrt Traoreja z ugotovitvijo, da slednji ni umrl zaradi zadušitve, pač pa zaradi kardiogenega edema, ki naj bi bil povezan z njegovim slabim zdravstvenim stanjem. To je bilo že tretje uradno poročilo, ki je izključilo, da bi bili policisti odgovorni za smrt Traoreja.
V torek pa je bilo objavljeno poročilo, ki ga je naročila družina Traore, v njem pa je zapisano, da je smrt Adame posledica načina, kako je bil aretiran.
V Franciji so sicer uvedli preiskavo proti več francoskim policistom zaradi nasilja med dolgotrajnimi protivladnimi protesti rumenih jopičev in najnovejšimi stavkami proti francoski pokojninski reformi. Številni protestniki so bili poškodovani zaradi gumijastih nabojev ali strašilnih granat.
3. januarja letos je zaradi zadušitve med aretacijo umrl 42-letnik. Minuli teden je 14-letnik utrpel hude poškodbe očesa med policijsko operacijo v pariškem predmestju Bondy, kar je prav tako povzročilo protest, piše STA.
"Z grozo in zaprepadenostjo spremljamo, kar se dogaja v ZDA," je na novinarski konferenci na vprašanje naposled odgovoril kanadski premier Justin Trudeau. Dodal je, da je "napočil čas, da se ljudi spravi skupaj, čas za poslušanje ter tudi čas za nauk, da se krivice dogajajo kljub napredku v zadnjih letih in desetletjih". Hkrati je še priznal, da bi morala njegova država tudi nasloviti diskriminacijo.
V preteklosti se je moral otepati očitkov o rasizmu
Sicer pa se je Trudeau lanskega septembra med parlamentarnimi volitvami znašel pod plazom kritik, ko je v javnost pricurljala slika iz leta 2001. Na šolski zabavi na temo arabskih noči je predstavljal lik Aladina in je imel obraz pobarvan v rjavo barvo. Mnogi so fotografijo označili za rasizem. Trudeau se je za pretekle napake tudi opravičil.
Exclusive: Justin Trudeau wore brownface at 2001 ‘Arabian Nights’ party while he taught at a private school, Canada's Liberal Party admits https://t.co/j3UobfYNIF
— TIME (@TIME) September 18, 2019
"Tega ne bi smel storiti. Moral bi vedeti, da ne smem, in zelo mi je žal," je povedal premier, potem ko je fotografijo objavil časnik Time Magazine. Dodal je, da se zdaj zaveda, da je fotografija rasistična, čeprav se mu takrat ni zdelo tako.
Tudi v kanadskih mestih, vključno z Ottawo, Torontom in Montrealom, so v teh dneh priča protestom v znak solidarnosti z demonstracijami proti policijskemu nasilju v ZDA, ki potekajo že sedem dni.
Na proteste se je odzval tudi nekdanji predsednik Bush
Nekdanji predsednik ZDA George Bush mlajši je v torek opozoril na problem rasizma v ZDA in dejal, da mu je surova zadušitev temnopoltega Georgea Floyda v Minneapolisu, ki jo je zakrivil policist, povzročila veliko bolečino. Izrazil je podporo protestom, ki so izbruhnili ne le po ZDA, ampak po vsem svetu. Obenem je obsodil nasilje na protestih.
Teden dni po izbruhu protestov je dogajanje komentiral nekdanji predsednik ZDA George Bush mlajši.
Kot je povedal se do zdaj ni oglasil, ker meni, da ni primeren trenutek za njegova predavanja, ampak za poslušanje. Vendar pa mora opozoriti na to, da se številne temnopolte Američane še vedno nadleguje in ogroža v njihovi lastni domovini. "Doktrina in navade rasne nadvlade, ki je nekoč skoraj razdvojila državo, jih danes še vedno ogrožajo," je sporočil Bush mlajši.
Sistemski rasizem v ZDA
Izrazil je podporo protestom, a obenem obsodil nasilje, ker "ropanje ni osvobajanje, uničevanje pa ni napredek". Do trajnega miru je mogoče priti le na miroljuben način, vendar pa ga ne bo brez resnično enake pravice za vse. Bush razume, da so skrbi, ki se izražajo na protestih, globoko ukoreninjene.
Pred trgovino, kjer je bil umorjen Floyd, polagajo cvetje.
"Ta tragedija skupaj z drugimi podobnimi zastavlja vprašanje, kako naj končamo sistemski rasizem v naši državi. Edini način je, da poslušamo tiste, ki trpijo in žalujejo. Tisti, ki želijo te glasove utišati, ne razumejo, kaj pomeni Amerika ali kako lahko postane boljša," je dejal Bush po pisanju STA.
Trump vpoklical vojsko
Sicer pa so se v ZDA v torek zvečer nadaljevali protesti. Pred Belo hišo v Washingtonu je bilo vsaj v prvih urah kršenja policijske ure malce manj napeto kot v ponedeljek, ko je predsednik Donald Trump ukazal razgnati protestnike za fotografiranje s Svetim pismom pred bližnjo cerkvijo.
Policija je park Lafayette, v katerem se že desetletja zbirajo protestniki, zagradila z visoko ograjo iz žice in protestniki so malce dlje od Bele hiše, kot so bili do zdaj. Uvodoma so mirno protestirali in tako kot drugi po ZDA zahtevali pravico za Georgea Floyda, ki ga je pred tednom dni med aretacijo v Minneapolisu zadušil policist, poroča STA.
Večina protestnikov je celo pazila na maloštevilne, ki so poskušali s provokacijami opozoriti nase ali izzvati policijsko posredovanje. Po nastopu policijske ure je ob ograji ostalo le še nekaj sto ljudi, ki so zmerjali oddaljeni kordon policije in vojske okrog Bele hiše.
Trump je v torek nato vpoklical okoli 700 pripadnikov 82. zračne divizije ameriške vojske, ki so jih namestili v dve vojaški oporišči blizu prestolnice za morebitno posredovanje po ulicah Washingtona. Pentagon ima v pripravljenosti za mobilizacijo še okoli 1.400 vojakov, oboroženih z bajoneti in drugo opremo.
Upokojeni častniki proti pošiljanju vojske nad protestnike
Upokojeni visoki častniki ameriške vojske pa so izrazili nasprotovanje ideji, da se nad protestnike pošlje vojsko. Aktivni častniki na drugi strani idej in dejanj vrhovnega poveljnika ne morejo kritizirati, ampak lahko le ubogajo ukaze.
"Amerika ni bojno polje. Naši državljani niso sovražnik," je na vse bolj vročo bojno retoriko Trumpa odgovoril upokojeni načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA, general marincev Martin Dempsey. Neimenovani aktivni častnik je za Reuters povedal, da bo Trump povzročil nepopravljivo škodo ugledu vojske, če jo res pošlje na ulice. "Predsedniki prihajajo in odhajajo, vojska pa ostane," je dejal.
Vojaške strokovnjake Trumpova retorika skrbi, saj se zavedajo, da so vojaki izurjeni za pobijanje sovražnika, ne pa za vzpostavljanje reda in miru v ameriških mestih. Predsednikove napadalne izjave posredno škodijo tudi ugledu vojske, ker iz nje delajo podpornika njegove politične agende. Naloga vojske po ameriški ustavi je, da ščiti ameriške državljane pred tujim sovražnikom, ne pa same pred sabo.
Po zveznih državah so do zdaj mobilizirali več kot 20 tisoč pripadnikov nacionalnih gard posameznih zveznih držav, ki so neke vrste vojske, sestavljene iz lokalnih ljudi pod poveljstvom guvernerjev držav. Gre za domačine, ki lahko pomagajo policijam. V primeru velike nevarnosti si jih lahko prisvoji tudi predsednik ZDA, česar pa si razen Trumpa za zdaj ne želi nihče, poroča STA.
Protesti so se tudi včeraj nadaljevali v Miamiju, Los Angelesu, Chicagu, Richmondu, Atlanti in številnih drugih mestih, ki so razglasila policijske ure. V Zahodni Virginiji so odpustili policista, ki je na družbenih medijih objavil namero streljanja na protestnike in željo, da bi se vozil čez njih z avtomobilom, dokler ta ne bi "crknil".
9