Sreda, 3. 6. 2020, 6.48
3 leta, 11 mesecev
Kanadski premier se je na proteste v ZDA odzval z molkom #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,68
9
Kanadski premier Justin Trudeau je v torek obmolknil za več kot dvajset sekund, preden je odgovoril na vprašanje o odzivu na grožnjo predsednika ZDA Donalda Trumpa z vojsko za umiritev nasilja na protestih, ki trenutno pretresajo ZDA. Nato se je diplomatsko izognil neposrednemu odgovoru in dejal, da zaprepadeno opazujejo dogajanje.
"Z grozo in zaprepadenostjo spremljamo, kar se dogaja v ZDA," je na novinarski konferenci na vprašanje naposled odgovoril kanadski premier Justin Trudeau. Dodal je, da je "napočil čas, da se ljudi spravi skupaj, čas za poslušanje ter tudi čas za nauk, da se krivice dogajajo kljub napredku v zadnjih letih in desetletjih". Hkrati je še priznal, da bi morala njegova država tudi nasloviti diskriminacijo.
V preteklosti se je moral otepati očitkov o rasizmu
Sicer pa se je Trudeau lanskega septembra med parlamentarnimi volitvami znašel pod plazom kritik, ko je v javnost pricurljala slika iz leta 2001. Na šolski zabavi na temo arabskih noči je predstavljal lik Aladina in je imel obraz pobarvan v rjavo barvo. Mnogi so fotografijo označili za rasizem. Trudeau se je za pretekle napake tudi opravičil.
Exclusive: Justin Trudeau wore brownface at 2001 ‘Arabian Nights’ party while he taught at a private school, Canada's Liberal Party admits https://t.co/j3UobfYNIF
— TIME (@TIME) September 18, 2019
"Tega ne bi smel storiti. Moral bi vedeti, da ne smem, in zelo mi je žal," je povedal premier, potem ko je fotografijo objavil časnik Time Magazine. Dodal je, da se zdaj zaveda, da je fotografija rasistična, čeprav se mu takrat ni zdelo tako.
Tudi v kanadskih mestih, vključno z Ottawo, Torontom in Montrealom, so v teh dneh priča protestom v znak solidarnosti z demonstracijami proti policijskemu nasilju v ZDA, ki potekajo že sedem dni.
Na proteste se je odzval tudi nekdanji predsednik Bush
Nekdanji predsednik ZDA George Bush mlajši je v torek opozoril na problem rasizma v ZDA in dejal, da mu je surova zadušitev temnopoltega Georgea Floyda v Minneapolisu, ki jo je zakrivil policist, povzročila veliko bolečino. Izrazil je podporo protestom, ki so izbruhnili ne le po ZDA, ampak po vsem svetu. Obenem je obsodil nasilje na protestih.
Teden dni po izbruhu protestov je dogajanje komentiral nekdanji predsednik ZDA George Bush mlajši.
Kot je povedal se do zdaj ni oglasil, ker meni, da ni primeren trenutek za njegova predavanja, ampak za poslušanje. Vendar pa mora opozoriti na to, da se številne temnopolte Američane še vedno nadleguje in ogroža v njihovi lastni domovini. "Doktrina in navade rasne nadvlade, ki je nekoč skoraj razdvojila državo, jih danes še vedno ogrožajo," je sporočil Bush mlajši.
Sistemski rasizem v ZDA
Izrazil je podporo protestom, a obenem obsodil nasilje, ker "ropanje ni osvobajanje, uničevanje pa ni napredek". Do trajnega miru je mogoče priti le na miroljuben način, vendar pa ga ne bo brez resnično enake pravice za vse. Bush razume, da so skrbi, ki se izražajo na protestih, globoko ukoreninjene.
Pred trgovino, kjer je bil umorjen Floyd, polagajo cvetje.
"Ta tragedija skupaj z drugimi podobnimi zastavlja vprašanje, kako naj končamo sistemski rasizem v naši državi. Edini način je, da poslušamo tiste, ki trpijo in žalujejo. Tisti, ki želijo te glasove utišati, ne razumejo, kaj pomeni Amerika ali kako lahko postane boljša," je dejal Bush po pisanju STA.
Trump vpoklical vojsko
Sicer pa so se v ZDA v torek zvečer nadaljevali protesti. Pred Belo hišo v Washingtonu je bilo vsaj v prvih urah kršenja policijske ure malce manj napeto kot v ponedeljek, ko je predsednik Donald Trump ukazal razgnati protestnike za fotografiranje s Svetim pismom pred bližnjo cerkvijo.
Policija je park Lafayette, v katerem se že desetletja zbirajo protestniki, zagradila z visoko ograjo iz žice in protestniki so malce dlje od Bele hiše, kot so bili do zdaj. Uvodoma so mirno protestirali in tako kot drugi po ZDA zahtevali pravico za Georgea Floyda, ki ga je pred tednom dni med aretacijo v Minneapolisu zadušil policist, poroča STA.
Večina protestnikov je celo pazila na maloštevilne, ki so poskušali s provokacijami opozoriti nase ali izzvati policijsko posredovanje. Po nastopu policijske ure je ob ograji ostalo le še nekaj sto ljudi, ki so zmerjali oddaljeni kordon policije in vojske okrog Bele hiše.
Trump je v torek nato vpoklical okoli 700 pripadnikov 82. zračne divizije ameriške vojske, ki so jih namestili v dve vojaški oporišči blizu prestolnice za morebitno posredovanje po ulicah Washingtona. Pentagon ima v pripravljenosti za mobilizacijo še okoli 1.400 vojakov, oboroženih z bajoneti in drugo opremo.
Upokojeni častniki proti pošiljanju vojske nad protestnike
Upokojeni visoki častniki ameriške vojske pa so izrazili nasprotovanje ideji, da se nad protestnike pošlje vojsko. Aktivni častniki na drugi strani idej in dejanj vrhovnega poveljnika ne morejo kritizirati, ampak lahko le ubogajo ukaze.
"Amerika ni bojno polje. Naši državljani niso sovražnik," je na vse bolj vročo bojno retoriko Trumpa odgovoril upokojeni načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA, general marincev Martin Dempsey. Neimenovani aktivni častnik je za Reuters povedal, da bo Trump povzročil nepopravljivo škodo ugledu vojske, če jo res pošlje na ulice. "Predsedniki prihajajo in odhajajo, vojska pa ostane," je dejal.
Vojaške strokovnjake Trumpova retorika skrbi, saj se zavedajo, da so vojaki izurjeni za pobijanje sovražnika, ne pa za vzpostavljanje reda in miru v ameriških mestih. Predsednikove napadalne izjave posredno škodijo tudi ugledu vojske, ker iz nje delajo podpornika njegove politične agende. Naloga vojske po ameriški ustavi je, da ščiti ameriške državljane pred tujim sovražnikom, ne pa same pred sabo.
Po zveznih državah so do zdaj mobilizirali več kot 20 tisoč pripadnikov nacionalnih gard posameznih zveznih držav, ki so neke vrste vojske, sestavljene iz lokalnih ljudi pod poveljstvom guvernerjev držav. Gre za domačine, ki lahko pomagajo policijam. V primeru velike nevarnosti si jih lahko prisvoji tudi predsednik ZDA, česar pa si razen Trumpa za zdaj ne želi nihče, poroča STA.
Protesti so se tudi včeraj nadaljevali v Miamiju, Los Angelesu, Chicagu, Richmondu, Atlanti in številnih drugih mestih, ki so razglasila policijske ure. V Zahodni Virginiji so odpustili policista, ki je na družbenih medijih objavil namero streljanja na protestnike in željo, da bi se vozil čez njih z avtomobilom, dokler ta ne bi "crknil".
9