Sreda, 9. 9. 2020, 12.53
4 leta, 1 mesec
Bo Slovenija skrajšala čas karantene na 10 dni?
Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je po sestanku krizne vladne skupine dejala, da so vladi zaradi pozitivnih učinkov na gospodarstvo predlagali skrajšanje karantene, odrejene na meji, na 10 dni. Vladni govorec Jelko Kacin sicer še ni mogel potrditi, da bo predlog na četrtkovi redni seji vlade. Novih ukrepov za omejevanje širjenja okužbe vladna krizna skupina za zdaj ne načrtuje, poziva pa k spoštovanju obstoječih.
Vladna krizna skupina se je danes seznanila z napovedmi, kako bi se lahko gibalo število okužb z novim koronavirusom v prihodnjih tednih in kako bo to vplivalo na zasedenost bolnišnic, je za STA po sestanku povedal vladni govorec Jelko Kacin. Novih ukrepov za omejevanje širjenja okužbe za zdaj ne načrtujejo, pozivajo pa k spoštovanju obstoječih.
Po rekordnem številu potrjenih okužb s koronavirusom je namreč predsednik vlade Janez Janša za danes popoldne sklical vladno krizno skupino.
Svetovalna skupina je vladi predlagala skrajšanje trajanja karanten, odrejenih na meji, saj je po trenutnih ocenah skupine možnost pojava okužbe po končani karanteni v tem primeru res zelo majhno, je pojasnila Bojana Beović.
A epidemiologi so predlagali poenotenje ukrepov za vse. Po besedah Beovićeve je tako tveganje nekoliko večje, saj s skrajšanjem trajanja karanten ne bodo zaznali približno osem odstotkov primerov, ki zdaj zbolijo v karanteni, več kot deset dni po izreku ukrepa karantene, je pojasnila. Kljub temu so se odločili za predlog enotnega skrajšanja trajanja karanten, saj je za dejavnosti, kot sta zdravstvo in gospodarstvo, skrajšanje karanten bistveno, s tem bi bilo precej manjše tudi finančno breme.
"Res pa se je treba zavedati, da to pomeni povečano tveganje, na mesečni ravni morda deset primerov več," je še dejala vodja svetovalne skupine.
Razmišljanja o skrajšanju karantene je potrdil tudi minister za zdravje Tomaž Gantar, kot razlog pa navedel predvsem dosedanje izkušnje. Predlagano 10-dnevno obdobje zajame veliko večino tistih, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za nove okužbe.
Glede možnih novih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom pa je po pojasnilih Gantarja treba vedeti, da je današnje veliko število potrjenih okužb predvsem posledica velikega števila opravljenih testov. To je po mnenju Gantarja nadpovprečno in je zato normalno, da je številka okuženih višja.
Minister meni, da je spoštovanje veljavnih ukrepov še vedno zadosten ukrep za obvladovanje virusa. "Morali pa bomo bistveno več delati na spoštovanju ukrepov, tudi z akcijami prepričevanja in dokazovanja, da je to edino, kar pomaga. Ne nazadnje je dokaz za to Švedska," je dejal Gantar. Dodal je, da si nihče med nami ne želi ostrih ukrepov in zapiranja družbe, kot je bilo v času epidemije.
Ključni ministri in strokovnjaki, ki vladi pomagajo pri oblikovanju stališč o soočanju z epidemiološko situacijo, so se po Kacinovih besedah seznanili s potencialnim številom gibanja okužb v prihodnjem obdobju in kdaj bi morali biti pripravljeni na odprtje naslednje bolnišnice z oddelkom za bolnike s covid-19.
Največ je lokalnih okužb
Govorili so tudi o pobudi Evropske komisije za oblikovanje enotnih omejitev. Slovenija bo do razprave v Bruslju 21. septembra pripravila svoje stališče. "Mislimo, da je dogovor o nekaterih stvareh mogoč. Če kje ne bo mogoč, pa bo Slovenija še naprej vztrajala na svojih odločitvah, da bi zamejila vnos od zunaj," je dejal Kacin.
A dejstvo je, da imamo trenutno največje probleme doma, je opozoril vladni govorec. Največ okužb je namreč lokalnih, medtem ko je vnosa zelo malo.
"Zelo nas skrbi, da imamo še vedno nedopustno velik delež okužb neznanega izvora. Ljudje še vedno v strahu, da bodo izgubili delo in podobno, poskušajo tajiti ali pa se nočejo spomniti, s kom bi lahko bili v stiku, da bi lahko prišlo do prenosa okužbe," je dejal Kacin. Še naprej bodo poskušali ljudem pojasnjevati, da ne morejo izgubiti dela, če bodo šli v karanteno, je pa to najbolj učinkovit način, da se ustavi širjenje koronavirusa.
Šole bodo delovale naprej
Na sestanku pa ni bilo nobene razprave o šolah. Te bodo delovale naprej, prav tako ni ministrstvo za izobraževanje dalo nobenih navodil ravnateljem, naj se pripravijo na kak drug načrt, je ponovil Kacin.
"Kar zadeva meje, veliko je vprašanj o tem, kdaj bo Slovenija na seznam drugačnih barv uvrstila dve naši sosednji državi. Zdaj se pripravljajo nova skupna evropska merila, tam naj bi nevarne države postale tiste, ki imajo več kot 50 okužb na 100.000 prebivalcev. Pomembno je tudi, koliko testirajo," je pojasnil Kacin. Za Slovenijo je trenutno pomembno, koliko je vnosa iz teh držav, zato v tem tednu potrebe po spremembah pri seznamu držav ne vidi. Iz Avstrije in Madžarske trenutno praktično ni vnosa, se pa lahko domneva, da bi za vnos iz teh dveh držav lahko šlo pri tistih, ki vira okužb ne razkrijejo, je še pojasnil.
"Naš problem je velika količina lokalnih okužb. Kar je prišlo pred časom, se je močno razmnožilo in zdaj kroži med nami," je še dodal.
Virus ponovno vdrl v domove za starejše
V torek so v Sloveniji potrdili 79 okužb z novim koronavirusom. "Struktura okuženih se spreminja, delež starejših pozitivnih oseb pa ponovno povečuje," je povedal Kacin. Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuška Čakš Jager pa je dejala, da imamo bistveno več lokalnega prenosa in bistveno več okužb iz neznanega vira, kot bi si želeli.
V torek so v Sloveniji potrdili 79 okužb z novim koronavirusom, kar je največ do zdaj. Včeraj so sicer opravili tudi daleč največ testov do zdaj, in sicer 2.560. Največ okužb do včeraj so v Sloveniji v enem dnevu zabeležili 26. marca, in sicer 61.
Kacin: Visoko število okuženih gre pripisati polnemu delovanju šol in gospodarstva
Kot je dejal Kacin, gre rekordno visoko število pozitivnih oseb pripisati visokemu številu testiranj, normalnemu oziroma polnemu delovanju šol in poteku našega življenja ter normalnemu teku gospodarstva.
"Vsi se moramo držati zdravstveno-varnostnih ukrepov: pravilno nosimo maske, razkužujmo si roke, držimo se fizične distance. Ti ukrepi so namenjeni varovanju našega zdravja, zdravja naših svojcev, prijateljev, kolegov," je še dejal.
Kot je povedal, "distribucija primerov na današnji dan žal ponovno kaže na vdor virusa v domove za starejše občane". Struktura okuženih se spreminja, delež starejših pozitivnih oseb pa ponovno povečuje. Naš zdravstveni sistem se mora temu prilagoditi in primerno organizirati, je še dejal in dodal, da zdravstveni sistem ne sme biti talec bolezni covid-19 in ne sme zastati na primarni in sekundarni ravni.
18 primerov v domovih za starejše
Med oskrbovanci domov za starejše so v torek zabeležili enajst primerov, med zaposlenimi v domovih za starejše sedem, tri primere pa med zaposlenimi v zdravstvu, kažejo podatki covid-19 sledilnika.
Največ okužb so sicer v torek zabeležili v starostni skupini od 25 do 34 let, in sicer 17, še kažejo podatki sledilnika. V starostni skupini od 45 do 54 let so zabeležili 13 okužb, v skupini od 35 do 44 let 12 okužb, v starostnih skupinah od 5 do 14 in od 55 do 64 let so zabeležili po deset okužb, v starostni skupini od 75 do 84 sedem okužb, v starostnih skupinah od 15 do 24 in od 65 do 74 so zabeležili po štiri okužbe in pri starejših od 85 let tri okužbe.
Bistveno več okužb iz neznanega vira
Čakš Jagerjeva je dejala, da imamo bistveno več lokalnega prenosa in bistveno več okužb iz neznanega vira, kot bi si želeli. Kot je povedala, je bilo v šolah včeraj pozitivnih deset učencev in dva učitelja.
Zapiranja šol ni na vidiku
Kacin je poudaril, da na vidiku ni nobenega zapiranja šol, šolsko ministrstvo pa šolam ni posredovalo nobenih novih navodil glede organizacije pouka.
Nuška Čakš Jager je povedala, da se število okuženih v osrednjem delu Evrope in v Španiji močno dviguje. V Slovenijo pa smo največ okužb uvozili iz Hrvaške. "S karantenami smo širjenje okužb uspešno zajezili," je dejala.
.
Preberite še:
23