SiolNET. Novice Slovenija
8,83

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V Sloveniji 13 novih okužb. "Balkan v podobni situaciji kot v začetku leta Italija." #video

8,83

termometer

V Sloveniji so v torek okužbo z novim koronavirusom potrdili pri 13 ljudeh. V zadnjih 24 urah je bilo opravljenih 1.399 testov, je sporočila vlada. V bolnišnici se zdravi osem ljudi, nihče na intenzivni negi. Umrl ni noben bolnik. Infektologinja Bojana Beović opozarja, da je nastanek in obseg drugega vala v naših rokah. Skrbi pa jo, ker imamo v Sloveniji vse več okužb, pri katerih ne vemo, kje so se oboleli okužili. Razmere na Balkanu pa je primerjala s tistimi, ki so bile na začetku leta v Italiji. 

Okužbo z novim koronavirusom so od začetka epidemije do danes v Sloveniji potrdili pri 1.613 osebah. Umrlo je 111 bolnikov, aktivno okuženih pa je 110 ljudi.

Nove okužbe so včeraj potrdili v Ljubljani (+4), Kopru (+1), na Ravnah na Koroškem (+1), v Miklavžu na Dravskem polju (+1), Moravčah (+2), na Ptuju (+1), v Ajdovščini (+1), Radovljici (+1) in Sevnici (+1).

Od 13 novih okužb, ki so jih potrdili včeraj, je nekaj povezanih tudi z izbruhom v mariborskem zdravstvenem domu, za vse pa ni znano, kje so se oboleli okuženi.

Kakšno je stanje v Mariboru po odkritju, da so okuženi tudi zdravniki? 



Vse večji problem so okuženi, za katere ne vemo, kje so se okužili

Vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović je povedala, da v Sloveniji težav ne predstavljajo več le uvoženi primeri, ampak tudi vsi tisti, ki so nastali kot sekundarni (ti so bolezen dobili od uvoženih), pa tudi primeri, ki imajo povsem neznan izvor, teh pa je v zadnjih dneh nekaj več. "To je tisto, kar nas posebej skrbi. V zadnjem tednu imamo praviloma čez deset primerov dnevno, številka se bliža številu 15, ki je že nekakšen alarm za epidemiološko službo, ki ima omejene kadrovske možnosti," je povedala.

Tatjana Lejko Zupanc Novice Infektologinja o veliki priložnosti v boju proti koronavirusu #video

Dodala je, da smo imeli v Sloveniji glede na število novih primerov neko mirno obdobje, ki je trajalo od začetka maja do začetka junija, nato pa je število primerov spet začelo naraščati. Zelo podobna je slika v številnih srednje- in vzhodnoevropskih državah, kjer se je zdelo, da so bolje prešli prvi val, po odmoru pa se je začelo število povečevati. V Severni Makedoniji je na primer bil drugi del močnejši od prvega, na Češkem in Slovaškem pa je situacija podobna naši.

Balkan predstavlja podobno situacijo kot v začetku leta Italija

Vodja strokovne komisije je dodala, da Balkan predstavlja podobno situacijo kot v začetku leta Italija, zato se bojijo se, da bi bila zapora mej prepozna.

Čeprav je Hrvaška ta teden presegla mejo 10 okuženih na sto tisoč prebivalcev v zadnjih 14 dneh, ki jo je določila Slovenija kot mejo za varne države, pa Hrvaška ostaja na seznamu zelenih držav. Beovićeva se strinja, da bi morali Hrvaško umestiti na rumeni seznam. To pa bi pomenilo, da hrvaški turisti k nam ne bi mogli priti, a to na slovensko epidemiološko sliko ne bi posebej vplivalo. Če bi se stanje poslabšalo, bo predlog strokovne skupine zapora in karantena. 

Prvi val smo uspešno zajezili. Zdaj pa nam pojenja sapa.

"Z vsemi silami nam je uspelo zajeziti prvi val, verjetno zato, ker smo bili časovno malo v zamiku z zahodno Evropo. Videli smo, kaj se dogaja v Italiji, in smo se zato tudi zelo dobro pripravili in zelo intenzivno reagirali. Zdaj pa nam nekako pojenja sapa. Verjetno med prebivalstvom, vsi smo se sprostili, naveličani smo govorjenja o epidemiji," je dejala Beovićeva. Morda nam v tem času ni uspelo sestaviti sistema, kako naprej obvladovati epidemijo.

 

Beovićeva pravi, da smo v prvem valu ugotovili, da so problematični prehodi meje, druženje, prenosi v družinah, prenosi na delovnih mestih, dijaških in samskih domovih. To so vse točke, ki so generirale nove primere. Meni pa, da so glede na prvi vtis največja težava gostinski lokali, ker ne upoštevajo vsi ustrezne razdalje med mizami. 

Kaj lahko naredimo, da se virus ne širi?

Kaj lahko naredimo? Na osebni ravni je to distanca, maska, higiena rok in nezahajanje v gnečo. Uspešna epidemiološka služba pa bo širjenje virusa uspešno zajezila. Epidemiološka služba pri nas je sicer kadrovsko nedohranjena, kar nas lahko skrbi. Če bo prišlo do večjega števila novih primerov, bo to delo izjemno oteženo, opozarja govornica. Poziva tudi k uporabi sodobne tehnologije oziroma aplikacije za beleženje stikov, s pomočjo katere bomo lahko izvedeli, da smo bili v stiku z okuženim.

NIJZ ta teden še ne bo izdajal soglasij

Vlada je, da bi preprečila širjenje okužb, zmanjšala število ljudi, ki se lahko zberejo, s 500 na 50. Za izvedbo prireditev med 50 in 500 ljudi morajo organizatorji pridobiti soglasje NIJZ. Kot je danes povedala predstojnica NIJZ Območne enote Novo mesto Bonia Miljavac, za vse prireditve, ki so bile načrtovane v tem tednu, NIJZ zaradi logističnih in tehničnih težav še ne bo izdal soglasij, za dogodke ta teden soglasje torej še ni potrebno. Vse, kar je načrtovano od ponedeljka naprej, pa je treba prijaviti. Protokol prijave in izdaje soglasij se še usklajuje, prijava bo možna prek spleta oziroma tudi po klasični pošti.

Ne udeležujte se prireditev, če imate znake nalezljivih bolezni

Ob tem je govornica pozvala, da je pomembno, da se prireditev ne udeležujejo osebe, ki imajo kakršnekoli znake nalezljive bolezni. Znaki okužbe s covid-19 so lahko tudi prikriti, ne le smrkanje, kihanje, kašljanje, ampak tudi driska, utrujenost in povečana telesna temperatura.

Dodala je, da je osnovni princip, ki se ga je treba držati pri organizaciji prireditev, vzdrževanje minimalne varnostne razdalje, tako pri sedežnih redih kot pri vhodih in izhodih, na voljo morajo biti razkužila. Če se dogodki organizirajo v zaprtih prostorih, je obvezna tudi uporaba mask. Prednost imajo dogodki na prostem.

Inšpektorat v nadzoru ni ugotovil nepravilnosti

Zdravstveni inšpektorat je do zdaj opravil nadzor nad vsemi prijavami, ki so se nanašale na sum kršitve karantene, odrejene zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa. Pri tem pa ni ugotovil nepravilnosti, so zagotovili.

Zdravstveni inšpektorat lahko sicer nadzor izvede šele po tistem, ko je bila osebi vročena odločba o karanteni s podpisom ministra za zdravje ali osebe, ki jo je pooblastil. Pri nadzoru so v večini primerov ugotovili, da odločba o karanteni zaradi upoštevanja postopkov o vročanju po zakonu o upravnem postopku še ni bila vročena oziroma da je čas odrejene karantene že potekel, je pojasnila zdravstvena inšpektorica Deana Potza.

Po zakonu o nalezljivih boleznih kršitelja ukrepa osamitve ali karantene kaznujejo z globo v višini od 400 do 4000 evrov, je dodala.

Medtem ko so nadzor nad domnevnimi kršitvami karantene v preteklosti opravljali po prejetih prijavah in po tistem, ko so preverili, ali je bila osebi vročena odločba o karanteni, je zdaj v teku nadzor skladno z vladnim sklepom o izmenjavi osebnih podatkov o odrejenih posebnih ukrepih osamitve, karantene in obveznega zdravljenja zaradi covida-19 med Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in policijo.

Inšpektorat sicer aktivno sodeluje s policijo pri preprečevanju širjenja novega koronavirusa vse od sredine marca, ko so razglasili epidemijo.

Na inšpektoratu je zaposlenih 85 inšpektorjev. Nadzore v zvezi z zakonom o nalezljivih boleznih in covidom-19 opravljajo neprekinjeno in se sproti odzivajo na prispele prijave. Števila nadzorov, ki jih posamezen inšpektor opravi na dan ali teden, pa številčno ne morejo opredeliti, saj je to odvisno od zahtevnosti posameznega postopka. (STA)

remdesivir Novice Črne napovedi za ZDA. Pokupili večino zdravila proti koronavirusu. UKC Maribor Novice Direktor UKC Maribor: Dogaja se najhujše #video

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 10
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin