Novi lastniki želijo NKBM razviti v največjo banko v Sloveniji

Kot je povedal Gernot Lohr iz Apolla, se skupaj z EBRD veselijo prevzemanja vloge pri prihodnji rasti in razvoju banke, tako da bo ta postala najpomembnejši bančni akter v državi in regiji.

Njihov vstop na slovenski trg vključuje tudi pripojitev Poštne banke Slovenije in slovenskega dela Raiffeisen banke, v naslednjih petih do sedmih letih pa je njihov cilj doseči četrtinski delež na slovenskem trgu. Želijo postati največja ali druga največja banka v Sloveniji. Ali jih zanima tudi nakup slovenskega dela Sberbanke, Lohr ni komentiral.

Menjava nadzornega sveta ne pomeni nujno menjave uprave v banki

Lohr sicer na veliko vprašanj na novinarski konferenci ni odgovoril jasno, je pa dejal, da menjava nadzornega sveta, ki so jo, kot so popoldne sporočili iz banke, izpeljali že danes - dosedanji člani so odstopili, za nove nadzornike pa je skupščina imenovala Gernota Lohra, Manfreda Pufferja, Andrea Moneto, Michela Rabo, Alexandra Savelieva and Andreja Faturja -, ne pomeni tudi menjave uprave v banki, saj sta sedanja člana uprave svoje delo v zahtevnem obdobju opravila dobro. Ker pa je dela za le dva človeka preveč, bodo v bližnji prihodnosti upravo okrepili.

Ne Lohr ne predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Marko Jazbec nista želela izdati, kakšen je dogovor glede morebitnega plačila odškodnin iztisnjenim malim delničarjem. Dejala sta, da je to del medsebojnega pogodbenega dogovora, ki ga javnosti ne želijo razkriti. Foto: Matjaž Vertuš

Po preoblikovanju je banka spet dobičkonosna

Učinki procesa konsolidacije in preoblikovanja, ki je v banki potekal zadnja tri leta, so že vidni, je povedal predsednik uprave NKBM Robert Senica. "Banka je spet dobičkonosna, povečala je obseg kreditiranja in varčevanja in se ponaša s povečanim zaupanjem strank," je dejal Senica, ki meni, da bodo še veliko pridobili z nadaljnjim vlaganjem, razvojem produktov, vpeljavo novih tehnologij in z uvajanjem sodobnih, digitalnih rešitev.

Prodaja NKBM daje tudi pozitiven signal okolju pred privatizacijo NLB

250 milijonov evrov kupnine za NKBM je proračunski prihodek. Predsednik uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Marko Jazbec je dejal, da gre pri nakupu za zelo posrečen timing sklenitve posla, saj pravkar začenjajo z zelo resnim postopkom privatizacije NLB in je prodaja dober signal za mednarodno okolje.

Kako bodo prodajali največjo državno banko, se še niso odločili. Analiza, na podlagi katere bodo vladi predlagali odprtje strategije za privatizacijo NLB, bo končana v prvi polovici maja. Zavrnil je informacije, da naj bi bil svetovalec pri prodaji nezadovoljen zaradi zadnjih kadrovskih dogodkov v banki. Dodal je, da se trudijo za to, da bi nadzorni svet izpopolnili v najkrajšem času.