Marko Milosavljević: Ustavno sodišče je nekonsistentno

Ustavno sodišče je danes večinsko podprlo predlog trenutnega predsednika programskega sveta RTV Petra Gregorčiča, da se začasno zadrži izvajanje novega zakona o RTV v delu, ki predvideva takojšen prehod na nov način upravljanja RTV in s tem tudi zamenjavo trenutnega vodstva. Odločitev sodišča se nanaša na izvrševanje tistih prehodnih določb zakona, ki urejajo končno konstituiranje sveta in posledično drugih novih organov RTV Slovenija. 

Kot pojasnjuje Marko Milosavljević, ustavno sodišče zgolj ustavlja delovanje novega sveta in njegovo prevzemanje funkcij, ne pa njegovega konstituiranja. S tem, ko je novi svet konstituiran, pa preneha mandat sedanjemu programskemu svetu.

Milosavljević je dejal, da postopki imenovanja članov novega sveta še naprej potekajo, saj jih ustavno sodišče ni ustavilo. Tisti hip, ko bo v novi svet imenovana večina, torej devet od 17 članov, pa bo sedanjemu programskemu svetu potekla veljavnost. Hkrati novi svet še ne bo smel prevzeti z zakonom določenih nalog in pooblastil.

Milosavljević: Ustavno sodišče je očitno nekonsistentno 

Tako bomo očitno na RTVS imeli v. d. generalnega direktorja ter v. d. direktorja radia in televizije, ne pa torej več starega programskega sveta in nadzornega sveta, niti še ne bo smel delovati novi svet, ugotavlja Milosavljević. Mnenja je, da se je ustavno sodišče preprosto zapletlo v nekakšno "naglico pri želji, da očitno ustavi novi zakon o radioteleviziji, pa četudi je samo pri tem očitno nekonsistentno".

RTVS bo tako še naprej vodilo sedanje vodstvo, do dela katerega je Milosavljević kritičen. Kot pravi, vrsta indikatorjev kaže, da je njegovo delo slabo, ko gre za siceršnjo učinkovitost, na primer za gledanost televizije in obiskanost spletne strani, predvsem pa ko gre za ugled in kredibilnost javne radiotelevizije kot celote. Tukaj je delo trenutnega vodstva izredno slabo in škodljivo, ocenjuje. To pa je tisti glavni argument, ki bi ga po njegovih besedah moralo upoštevati ustavno sodišče, ko je odločalo v tem primeru: kaj je pravzaprav tisto, kar ima lahko večje in bolj škodljive posledice za slovensko družbo in za sistem kot celoto, vključno z RTVS.

Nadaljevanja mandata trenutnega vodstva je nevarnost za nove nevarne, škodljive, politično motivirane odločitve 

Meni namreč, da nadaljevanje mandata trenutnega v. d. vodstva pomeni "nevarnost, da bo tudi v naslednjih mesecih prišlo do vrste nevarnih, škodljivih, politično motiviranih odločitev, kakršne so bile mnoge od odločitev v preteklem letu ali dveh". Pri tem je navedel, da je v tem času prišlo do ukinitve vrste oddaj, do vzpostavljanja nekakšnega paralelnega sistema na drugem programu Televizije Slovenija, hkrati pa tudi do pomanjkanja na različnih področjih, kot je na primer vizija ustreznega tehnološkega, pa tudi finančnega razvoja RTVS v prihodnosti.

"Vse to seveda pomeni, da bo prišlo do nadaljnjega slabljenja delovanja in hkrati uničevanja ugleda javne radiotelevizije, ki se z dosedanjimi kadrovskimi potezami povsem jasno spreminja predvsem v kadrovski podaljšek in na nek način kadrovsko mašilo za eno politično stranko, ne pa za slovensko družbo kot celoto," je prepričan Milosavljević, ki deluje tudi v Centru za družboslovnoterminološko in publicistično raziskovanje na FDV.

Ko gre za zadržanje zakona, ki je bil ne samo sprejet na referendumu, ampak se dotika tako pomembne institucije, kot je javni medij, bi moral biti glavni kriterij ustavnega sodišča vprašanje javnega interesa slovenske javnosti, zato da dobi resnično neodvisen in kakovosten javni servis, vključno s seveda kredibilnimi informacijami, poudarja Milosavljević.

Nad odločitvijo razočarani tudi v Pravni mreži 

Tudi v Pravni mreži so nad odločitvijo Ustavnega sodišča razočarani, saj je zadržalo začetek veljavnosti ureditve, s katero se je bila politika v redkem zgodovinskem trenutku pripravljena odreči svojemu popolnemu vplivu nad javno radiotelevizijo, so zapisali v sporočilu za javnost. 

Menijo, da je ustavno sodišče s svojo odločitvijo do določene mere pritrdilo etatističnemu pogledu na državo in družbo, po katerem so institucije plen vsakokratne oblasti. V ničemer ni upoštevalo, da se s politično podreditvijo, ki je bistvo stare ureditve, izvoljuje pravica javnosti do obveščenosti, s trenutno konkretizacijo te podreditve pa se nepovratno vsakemu od nas krši človekova pravica do obveščenosti, posledično pa se rušijo temelji demokracije.

Poudarjajo tudi, da ni dvoma, da je v ustavni demokraciji tudi ljudska volja uokvirjena z ustavno ureditvijo, zdi pa se, da je ustavno sodišče s popolno ignoranco referendumske odločitve (v sklepu je ni omenilo niti enkrat) spregledalo, da javnost politično podreditev javne RTV razume kot poseg v svojo ustavno pravico do obveščenosti.

Četudi je ustavno sodišče v obrazložitvi zapisalo, da stanje v vsakem primeru terja čim hitrejšo vsebinsko odločitev in takojšnje nadaljevanje z vsebinsko presojo, nas skrbi, da ne bo tako, saj je zgolj za začasno odločitev potrebovalo skoraj dva meseca. Očiten pat položaj, v katerem se je ustavno sodišče znašlo že ob začasnem odločanju, do njega pa je pripeljala tudi izločitev enega od ustavnih sodnikov zaradi poslovnega sodelovanja odvetniške pisarne Čeferin s trenutnim vodstvom RTVS, bi se lahko nadaljeval tudi v prihodnje. Lahko se zgodi, da bodo ustavni sodniki o zadevi odločali toliko časa, da bo mandat trenutnim svetnikom in direktorjem potekel, njihove ustavne pobude pa bodo zavržene, ker po izteku mandatov ne bodo več imeli pravnega interesa za odločitev, so sklenili v Pravni mreži. 

Inštitut 8. marec: Z odločitvijo se ne strinjamo, a jo spoštujemo 

"Z odločitvijo se v Inštitutu 8. marec ne strinjamo, a jo seveda spoštujemo, saj je to temeljni princip pravne in demokratične države. Odločitev ustavnega sodišča za zadržanje zakona sicer ne prejudicira končnih vsebinskih odločitev o ustavnosti zakona oz. delov zakona, ki smo ga z veliko večino podprli na referendumu. Pomeni, da je ustavno sodišče odločilo, da trenutno vodstvo in organi RTV do končne odločitve ostajajo ter da se stanje na RTV še nekaj časa ne bo izboljšalo," je ob odločitvi ustavnega sodišča povedala Nika Kovač. 

Inštitut se je sicer dejavno vključil v predreferendumsko kampanjo o noveli RTV-zakona in jo podpira.

Novice Na odločitev ustavnega sodišča se je odzvala tudi Pirc Musarjeva

Novice Gregorčič in Avbelj o zadržanju zakona o RTV: Druge možnosti ustavno sodišče sploh ni imelo

Novice Ustavno sodišče zadržalo več členov novele zakona o RTV #video