Sobota, 5. 12. 2020, 15.12
4 leta
Nekoč na istem bregu, danes ne več: Masten kritizira Damijana
Ekonomist Igor Masten se je spotaknil ob program Koalicije ustavnega loka (KUL), katere pobudnik je ekonomist Jože P. Damijan in združuje stranke LMŠ, Levico, SD in SAB.
Masten in Damijan sta dva od najbolj znanih nekdanjih mladoekonomistov. Oba sta javnosti postala znana pred državnozborskimi volitvami leta 2004, ko sta s somišljeniki zagovarjala reforme, privatizacijo in liberalizacijo slovenskega gospodarstva.
Masten in Damijan sta takrat sodelovala tudi z vlado, ki jo je vodila SDS, Damjan je leta 2005 za nekaj mesecev postal celo minister za razvoj, leta 2006 pa so se poti mladoekonomistov in takratne vlade pod vodstvom Janeza Janše razšle.
Igor Masten
Kaj predlagata Damijan in KUL?
Damijan je ta teden predstavil načrt KUL za spopad z epidemijo bolezni covid-19, ki ga je poslal tudi vladi. V njem predlaga postopno odpiranje gospodarstva in javnih prostorov oziroma sproščanje ukrepov na prostem. Ena od točk v programu KUL je tudi likvidnostna shema.
Kaj je zmotilo Mastena?
Točka programa, ki govori o likvidnostni shemi, je zmotila njegovega nekdanjega somišljenika Mastena. Komentar Mastena na program, ki ga je objavil na družbenem omrežju Twitter, objavljamo v celoti.
1) Najprej, predlog je neskladen z začasnim okvirjem Evropske komisije o državnih pomočeh v COVID krizi. Tako glede ročnosti kot obrestnih mer.
2) Vloge on-line? Sliši se ful kul digitalno. V praksi to pomeni, da bi moralo 14 bank delati 14 aplikacij. Stroški visoki, izvajalcev le ene par na trgu. Banke komaj čakajo! Prej bo cepivo v trafikah, kot bi bili kul digitalni.
3) Izvajanje se prenese na banke. Iz bank, ki že sedaj izvajajo shemo, naj se prenese na banke?!
4) SID bi prevzel obveznosti do bank. ???? Do bank imajo obveznosti le posojilojemalci. Torej bi SID prevzel obveznost odplačevanja posojil?!
5) Za KUL moratoriji niso kul. Pa se jih ravno v izmed EU držav podjetja najbolj poslužujejo. Evropska bančna agencija pa je pred kratkim objavila navodila za nadaljevanje ugodne regulatorne obravnave moratorijev.
6) Vrhunec pa to: Država bo neizterjana posojila (zakaj bi banke sploh izterjale, če dobijo vrnjenih 90 %) konvertirala v lastniške deleže. Nek DUTB 2 bi gospodaril z deleži po malih družinskih podjetjih in kafičih. Ta opcija na equity bi bil glavni razlog nedelovanja sheme.
7) Predlog konverzije v lastniški delež je v nasprotju z zakonodajo o finančnem poslovanju podjetij. Sprožil se bi plaz sodnih sporov, ki bi zaposloval slovenska sodišča naslednjih 15 let.
8) Del programa o likvidnostni shemi ima 117 besed. Do sedaj sem bil prepričan, da je fizično nemogoče pisati nesmisle s tako gostoto. Kaj šele mora biti v preostalih 32 tisoč besedah?!
Pogledal program KUL v delu, ki govori o likvidnostni shemi:
— Igor Masten (@IgorMasten) December 5, 2020
1) Najprej, predlog je neskladen z začasnim okvirjem Evropske komisije o državnih pomočeh v COVID krizi. Tako glede ročnosti kot obrestnih mer.
45