"Naše vrednosti ne odražajo le številke in centimetri"

Obeležujejo ga tretje leto zapored in tudi letos bodo imeli v ta namen na Prešernovem trgu v Ljubljani med 11. in 17. uro postavljeno stojnico, na kateri bodo imeli posebne, ročno natiskane majčke z že omenjenim sloganom in delili letake, kako poskrbeti zase. Prav tako so ta slogan natisnili na zavojčke, v katerih je porazdeljenih sto kilogramov rjavega sladkorja, ki so jih razdelili po ljubljanskih lokalih. Ob stojnici bodo letos imeli tudi posebne tehtnice, ki ne bodo imele številk. Namesto tega bodo osebe, ki se bodo na njih tehtale, deležne hudomušnih oziroma igrivih pozitivnih misli, in sicer v smislu, da naše vrednosti ne odražajo le številke in centimetri, temveč mnogo več. Omenjen mednarodni dan obeležujejo tudi v dijaškem domu Maribor in v Kočevju v okviru Šenta. Ob tej priložnosti nam je Katja Vučko, strokovna delavka na področju motenj hranjenja pri društvu Ženska svetovalnica, povedala, da se je mednarodni dan brez diet začel leta 1992 na pobudo Britanke Mary Evans Young, vodje britanske protidietne kampanje Diet Breakers. Neznosna norost okoli suhosti "Za takšen korak se je odločila po osebni izkušnji z anoreksijo, napisala je tudi knjigo z naslovom Dobro postavo lahko imate tudi brez diete. Sicer pa sta jo k omenjenemu koraku spodbudila še dva dogodka. Najprej je bila to televizijska oddaja o ženski, ki si je operativno zmanjšala želodec, za seboj pa je imela že tri operacije počenega želodca. Druga stvar, ki jo je zelo pretresla, pa je bila vest o samomoru 15-letnega dekleta, ki se je ob konfekcijski številki 34 doživljalo kot debelo. Zato se je Evansova odločila, da je treba nekaj narediti za zaustavitev te neznosne norost okoli suhosti. V ta namen je medijem poslala sporočilo Debele ženske udarijo nazaj in v njem spregovorila o konceptu življenja brez diet in o sprejemanju svoje postave. Na nacionalni angleški televiziji pa je v intervjuju izpostavila, naj ljudje ne pozabijo proslaviti dneva brez diete, s čimer se je pravzaprav začela organizacija prvega dogodka v londonskem Hyde Parku." Sicer pa je naša sogovornica prepričana, da na pretirano obremenjenost žensk s svojo zunanjo podobo vplivajo tako družina in vrstniki kot tudi mediji, oglasi in tako dalje. "Če je v neki družini na primer že mama imela težave s svojo zunanjo podobo in je večino življenja na nekih dietah, potem to prenaša tudi na hčerko. Zdaj se že dogaja, da punčke, stare štiri oziroma pet let, govorijo, da nekaterih jedi ne smejo zaužiti, ker so predebele. Takšne ideje niso zrasle v glavah tako majhnih deklic, temveč so naučene ter izvirajo iz neposrednega in posrednega okolja."

Nehajmo se obremenjevati s tem, kaj pravijo drugi, in se posvetimo temu, kar je za nas najbolje

Dandanes smo nenehno prežeti s sporočili na plakatih ali prek televizijskih ali radijskih sprejemnikov o idealu vitkosti, ki je v sodobni družbi močno oddaljen od naravnega videza in tudi reduciran na telesni ideal. Takšna sporočila nas po njenem mnenju želijo prepričati, da bomo samozavestnejši, srečnejši, uspešnejši, privlačnejši in bolj družabni, če bomo dosegli ta ideal. To pa seveda zdaleč ne drži in je zgolj še ena od iluzij, ki jih ustvarja potrošniška družba, ki se hrani na račun nezadovoljnih in nesamozavestnih posameznikov, saj se ti nenehno zatekajo h kupovanju in uporabi najrazličnejših izdelkov, ki naj bi jim pomagali doseči idealno telesno podobo. Zato bi bilo pomembno, tako pravi Katja Vučko, da se nehamo obremenjevati s tem, kaj pravijo drugi, in se namesto tega rajši posvetimo temu, kaj je za nas najbolj zdravo na različnih ravneh. V ta namen bodo na stojnici delili letake, ki opozarjajo oziroma sprašujejo mimoidoče, ali so poskrbeli za svojo duhovnost, torej da se zavedajo sebe in sveta okoli sebe, ali miselno telo, ki zahteva med drugim sprostitev od vsakdanjega stresa, nadalje čustveno telo v smislu prepoznavanja svojih čustev in njihove delitve z najbližjimi in ne nazadnje fizično telo na primer tako, da mu privoščimo zdrave hranilne obroke ali čas za počitek in šport.