Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
15. 8. 2015,
7.55

Osveženo pred

3 leta, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

veliki šmaren Brezje

Sobota, 15. 8. 2015, 7.55

3 leta, 3 mesece

Nadškof Zore: Naše življenje bi bilo drugačno, če si ne bi metali polen pod noge

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v osredji maši na Brezjah izpostavil pomen dobrih odnosov med ljudmi ter tudi gospodarstvenike in politike pozval k delu za skupno dobro.

Zore se je v nagovoru oprl na evangelijski odlomek, ko se je Marija srečala s prav tako nosečo sorodnico Elizabeto, kar velja za enega najbolj veselih odlomkov Svetega pisma. Zore meni, da se moramo od njiju najprej naučiti sprejemati drug drugega z veseljem. "V prizoru njunega srečanja ni nobene zavisti, nobene tekmovalnosti, nobene užaljenosti," je poudaril.

Dodal je, kako drugačni bi postali odnosi med nami, če bi se srečevali v takšnem duhu medsebojnega sprejemanja in veselja drug nad drugim in kako drugačne bi bile naše družine, če nam ne bi bilo potrebno drug drugemu dokazovati, da mora obveljati naša misel ali naša odločitev, otroci pa bi živeli v družinah, v katerih bi lahko oblikovali svoj značaj in razvijali svoje sposobnosti.

"Uspeh kogarkoli je dober za vse" Prav tako bi bilo drugačno naše gospodarsko, družbeno in politično življenje, če bi bila odpravljena zavist ter bi se začeli veseliti uspeha drug drugega in si ne bi več metali polen pod noge ter bi delali za skupno dobro. "Temelj tega veselja bi bilo spoznanje in zavest, da je uspeh kogarkoli izmed nas dober za vse nas, ker predstavlja naše skupno dobro" je dejal Zore.

"Vem, da se lahko marsikomu zdi, da so moje misli naivne, vendar sem prepričan, da bi marsikaj od tega lahko začeli živeti v našim medsebojnih odnosih in da bi potem naša Slovenija vsem postala veliko lepša domovina, pa še marsikaterega društva za človekove pravice ali proti sovražnemu govoru in še marsikaj podobnega ne bi potrebovali," je poudaril.

"Pomembno tako zemeljsko kot večno" V Katoliški cerkvi danes slavijo največji Marijin praznik, praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, ko je bila po verovanju Cerkve Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa. Tako kot v veliko drugih državah je tudi v Sloveniji veliki šmaren dela prost dan, na katerega verniki množično romajo v Marijina svetišča.

Praznik Marije, Božje matere, so v Katoliški cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431, pri tem pa so ga tudi že povezovali z Marijinim vnebovzetjem. Čeprav Marijino vnebovzetje spada med najstarejše Marijine praznike, je papež Pij XII. versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950.

"Praznovanje Marijinega vnebovzetja nas želi spomniti tudi na to, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina, tako zemeljsko kot večno," so zapisali na SŠK.

Ne spreglejte