Torek, 25. 3. 2025, 13.49
7 ur, 34 minut
Na slovensko-hrvaški poslovni konferenci o pomenu domače gradbene industrije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
V časih kriz, ko so morale vlade konsolidirati javne finance, so običajno najprej zarezale v financiranje infrastrukturnih projektov. Ta volatilnost je po prepričanju ekonomista lahko zelo problematična na daljši rok, rešiti pa bi se jo dalo s pomočjo dolgoročnega načrtovanja, meni ekonomist Jože P. Damijan.
V Sloveniji in na Hrvaškem je gradbeništvo veliko prispevalo h gospodarski rasti, je pa treba zagotoviti večjo stabilnost te panoge, je na današnji poslovni konferenci slovenskih in hrvaških gradbenih podjetij dejal ekonomist Jože P. Damijan. Udeleženci okrogle mize so medtem izpostavili izziv pomanjkanja delovne sile in konkurence tujih podjetij.
Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete je v uvodu predstavil makroekonomski pomen domače gradbene industrije. Gradbeništvo ima po njegovih besedah zelo velik pomen za gospodarstvo, saj gre za dejavnost, ki ima največje multiplikativne učinke.
Multiplikativni učinki gradbeništva
"Gradbeništvo je neke vrste integrator vseh različnih dejavnosti, namreč pri gradnji so potrebni materiali, dobave iz drugih panog, tudi storitvene dejavnosti, in to pomeni, da vsak evro, ki se porabi v gradbeništvu ali pa nastane v gradbeništvu, potem dodatno povzroči še za 1,30 evra dodatne rasti BDP," je povedal Damijan.
V Sloveniji in na Hrvaškem je gradbeništvo obenem veliko prispevalo h gospodarski rasti v obdobju po pandemiji covida-19. Skrbi pa ga zelo veliko nihanje v tej panogi v skladu s konjunkturo, ki je značilna za obe državi. V časih kriz, ko so morale vlade konsolidirati javne finance, so običajno najprej zarezale v financiranje infrastrukturnih projektov. Ta volatilnost je po prepričanju ekonomista lahko zelo problematična na daljši rok, rešiti pa bi se jo dalo s pomočjo dolgoročnega načrtovanja.
Pozitivni makroekonomski učinki sektorja so odvisni tudi od tega, katera podjetja izvajajo gradbene dejavnosti v neki državi.
Poreklo izvajalca lahko prinese velike razlike v zaslužku
Če so tako glavni izvajalec kot vsi dobavitelji pri nekem sto milijonov evrov vrednem projektu domača podjetja, bo približno 70 odstotkov od teh sto milijonov ostalo doma. Če zmaga tuji izvajalec in so še vedno vsi domači podizvajalci in dobavitelji, potem doma ostane približno 43 milijonov evrov. V primeru tujega glavnega izvajalca, ki zraven ne spusti veliko domačih podizvajalcev in dobaviteljev, pa doma od teh sto milijonov evrov ostane samo še 13 milijonov, je izračune predstavil Damijan.
Paritetni sklad kot primer dobre prakse
Za maksimiranje pozitivnih učinkov gradbenega sektorja je treba po Damijanovem mnenju slediti pozitivnim evropskim praksam. Pri tem je izpostavil primer Avstrije, kjer imajo med drugim vzpostavljen t. i. paritetni sklad, v katerega vplačujejo gradbena podjetja, in ta sklad potem skrbi, da so zaposleni v gradbenih podjetjih iz njega plačani.
Zelo pomembna je tudi evropska direktiva glede izvajanja čezmejnih storitev. "Slovenska podjetja, ki delajo v gradbenih in tehničnih storitvah v tujini, vedo, kako težko je priti na avstrijski ali pa nemški trg, predvsem zato, ker tam varujejo svojo gradbeno dejavnost in zahtevajo, da se podjetja držijo določenih standardov, da so plače v skladu z lokalnim trgom," je pojasnil.
Smernice EU dopuščajo nekaj diskriminacije
Spomnil je tudi, da EU v svojih smernicah glede sodelovanja tujih ponudnikov ali ponudnikov iz tretjih držav pri domačih javnih nabavah dopušča določeno mero diskriminacije. Domači naročniki lahko izključijo ponudnike iz tretjih držav, ki nimajo podpisanega sporazuma o javni nabavi ali nimajo bilateralnih sporazumov s posamezno državo.
Direktor Kolektorja CPG Kristjan Mugerli, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal, namestnik glavnega direktorja podjetja GH Holding Gregor Jernejc, podpredsednica Hrvaške gospodarske zbornice za gradbeništvo in promet Mirjana Čagalj, predsednik uprave Hrvaških cest Ivica Budimir in predsednik uprave HŽ Infrastruktura Ivan Kršić so na okrogli mizi spregovorili o gradbenih projektih do leta 2030 ter možnostih sodelovanja slovenskih in hrvaških gradbenih podjetij.
Kitajska in turška podjetja v regiji
Med drugim so razpravljali o konkurenci tujih gradbenih podjetij. Jernejc je ob tem izpostavil različne tipe konkurence, s katerimi se srečujejo na slovenskem, hrvaškem in srbskem trgu. V Srbiji so to predvsem kitajska podjetja, na Hrvaškem pa predvsem turška. V Sloveniji je konkurenca nekoliko manjša, predvsem na račun majhnosti trga.
Razpravljavci so obenem izpostavili problem pomanjkanja delovne sile. Nahtigal in Mugerli sta ob tem pozdravila prizadevanja za privabljanje filipinskih delavcev v Slovenijo.
Nahtigal se je dotaknila tudi cen gradbenih materialov, ki so močno poskočile. Ameriške carine pri tem ne bodo težava, saj kot je dejala, v Slovenijo ne uvažamo neposredno iz ZDA. Jo pa bolj skrbi, da sta Slovenija in EU v primerjavi z ZDA manj konkurenčni pri cenah energentov.
Še vedno prepočasna birokracija
Zbrane sta na konferenci med drugim nagovorila slovenska ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek ter hrvaški minister za pomorstvo, promet in infrastrukturo Oleg Butković. Bratušek je poudarila, da je aktualni vladi uspelo zagotoviti rekordna sredstva za prometno infrastrukturo, se pa v Sloveniji pri investicijah spoprijemamo z več izzivi, kot so dolgotrajni postopki umeščanja infrastrukturnih projektov v prostor, kar vodi v zamude pri začetku in izvedbi projektov, je dejala.
