Na kaj morate paziti, če želite letos dokončati "stari" študij?

Rok za dokončanje študijskih obveznosti iz starega programa, ki je bil določen z zakonom, je letošnji 30. september.

Na ministrstvu za šolstvo pravijo, da pozneje dokončanje teh "starih" študijskih programov ne bo več mogoče in da zakon ne predvideva nobenih izjem.

Zakaj podaljšanja roka ne bo?

"Rok je bil objavljen junija 2004, torej pred dobrimi11 leti, prav z razlogom, da so posamezniki in visokošolski zavodi dovolj zgodaj seznanjeni z njim in imajo na voljo dovolj časa za dokončanje teh starih študijskih programov," so nam povedali na ministrstvu. Dodali so, da zakon ne predvideva nobenih izjem.

Diplomska in magistrska dela je treba oddati veliko pred tem rokom

Do septembrskega roka mora biti opravljen tudi zagovor diplomske oziroma magistrske naloge. Datum morda ni najbolj realen, saj je ključna oddaja diplomskega in magistrskega dela. Vsaka fakulteta je za to postavila svoj rok, do katerega je treba oddati nalogo, roki pa se med fakultetami zelo razlikujejo.

Na ljubljanjski Fakulteti za družbene vede je rok za oddajo magistrske naloge že 16. maj, na ekonomski fakulteti mesec in pol pozneje, 1. julija. 

Tudi ta rok vas lahko zavede, saj morate svojo nalogo najmanj nekaj dni prej nezvezano oddati na "tehnični" pregled na svojo fakulteto, kjer najprej preverijo, ali je ustrezno urejena po pravilnikih.

Foto: Siol.net/ A. P. K.

Kakšne so možnosti, če vam ne uspe opraviti vseh obveznosti do roka?

"Tisti, ki jim do dokončanja manjka samo še diploma ali diplomski izpit, imajo neprimerno več možnosti za uspešno dokončanje študija kot tisti, ki jim poleg diplomskega dela manjka še nekaj izpitov," so nam povedali na Filozofski fakulteti.

Če končujete dodiplomski študij, lahko vložite prošnjo za prehod na bolonjski študijski program.

"Študentom, ki vlagajo prošnje za dokončanje študija, že nekaj časa svetujemo, da vložijo tudi prošnjo za prehod na bolonjske študijske programe. Vloge se rešujejo individualno. Praviloma se študentje starih programov, ki so končali štiri letnike, lahko vpišejo v tretji letnik prvostopenjskega študija, kjer morajo za dokončanje opraviti še kakšen izpit ter če program to predvideva, napisati in zagovarjati diplomsko delo," so nam povedali na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Pri znanstvenem magisteriju prehod na bolonjski sistem ni najbolj smiseln, saj ste sedmo stopnjo izobrazbe, ki jo prinaša bolonjski strokovni magisterij, pridobili že z diplomo oziroma dokončanjem študija na prvi stopnji.

Če bi kljub temu želeli preiti na bolonjski študij, bi še enkrat plačali šolnino in ponovno študirali za dokončanje sedme stopnje izobrazbe, ki ste jo že dosegli, pridobili bi le naziv, ki vam ga prinaša zdajšnji strokovni magisterij.

Če študija ne končate do konca septembra, bodo vaše že opravljene obveznosti zapadle. V primeru prehoda lahko zaprosite, da se vam določeni opravljeni izpiti priznajo. Če želite pridobiti višjo izobrazbo, se lahko pozneje vpišete na doktorski študij.

V določenih primerih lahko fakultete dodiplomskim študentom svetujejo tudi prehod na soroden program na drugi fakulteti. Foto: Bor Slana

Koliko študentov bo naloge zagovarjalo do konca septembra

"Podatkov o tem, koliko nekdanjih študentov mora ali pa si želi po predbolonjskem sistemu končati študij do konca letošnjega septembra, nimamo, večinoma so to osebe brez statusa študenta, za katere ne moremo voditi evidenc," je povedal prorektor Univerze v Ljubljani (ULJ) za področje pedagoškega dela Goran Turk.

Ne pozabite, da bo pred roki gneča pri lekturi in vezavi nalog

Nalogo morate tudi lektorirati in na določen datum oddati štiri vezane izvode. Kot nam je povedal vodja izdelave diplomskih nalog pri podjetju Optiprint, k njim dnevno že zdaj pride od 10 do 20 nalog v vezavo. Kot pravi, je vsako leto huje, kako bo letos, ne upa napovedati.

"Ko bo najhujša gneča, ne bo dovolj, če bodo prinesli nalogo dan ali dva prej. Takrat tudi teden dni morda ne bo dovolj. Takrat tudi ne delamo več samo od osem do 12 ur na dan, ampak tudi takrat, ko drugi že zdavnaj zaprejo," pravi Dintinjana. Zavedajo se, da bo letos še huje.

Če bodo prinesli svojo nalogo čisto zadnji dan, v najhujšem obdobju ne bodo mogli pomagati vsem, ne glede na to, kako težak bo njihov položaj. Vseh nalog bo preprosto preveč, pravi Miha Dintinjana, vodja izdaje diplomskih nalog iz Optiprinta. Foto: STA ,

Kaj lahko naredijo tisti, ki so že izkoristili vse možnosti brezplačnega študija, izrednega programa pa ni?

Kot so nam povedali na Univerzi v Mariboru, bodo imeli težave kandidati, ki so že izkoristili vse možnosti brezplačnega študija in jim ga ne bo uspelo končati, če se izredni študij ne bo izvajal.

Čeprav bi bili številni pripravljeni plačati šolnino za dokončanje študija oz. za drug študij, ti študenti trenutno nimajo možnosti vpisa na izbran študijski program. Kot so pojasnili, izredni študij pogosto ni razpisan, ker zanj ni dovolj interesa, pravice do vpisa na redni študij pa študenti nimajo več.

Iz tega razloga je Univerza v Mariboru dala pobudo na ministrstvo za šolstvo, da se zakon spremeni na ta način, da se študenti, ki so že izkoristili možnost brezplačnega študija, v drugem ali v tretjem prijavnem roku lahko vpišejo na prosta razpisna mesta za vpis na redni študij.

"Če so sprejeti, bi za študij plačali šolnino v višini, kot jo visokošolski zavod določi za državljane RS za izredni študij in za tujce, ki v RS plačujejo šolnino. V primerih, kjer bi bila za vpis na študijski program omejitev vpisa, bi imeli prednost pri izbiri tisti kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za brezplačen študij," so povedali na univerzi.

Posamezniki, ki jim starih študijskih programov ne bo uspelo končati, bodo imeli možnost dokončanja študija po bolonjskih študijskih programih na podlagi vpisa v začetni ali višji letnik in priznavanja opravljenih obveznosti. Plačilo bo odvisno od načina študija, pravijo na Univerzi v Mariboru. Foto: Matjaž Rušt

Bi dokončali študij, če tega roka ne bi bilo?

Tesa, kot se je predstavila nekdanja študentka FDV, ki ima zdaj 37 let, je zadnji izpit naredila že leta 2004. Meni, da nekakšen rok mora biti. Sama je morala narediti še dva izpita in magistrsko nalogo. Prej je vedno le odlašala, "rok je le rok", pravi. V vmesnem času se je dvakrat preselila, si ustvarila družino in zamenjala tudi nekaj zahtevnih delovnih mest.

"Ne slepim se, magisterij mi ne bo prinesel profesionalnega ali strokovnega ugleda, veljave ali višje plače. Dobila bom le drugo stopnjo izobrazbe. Imela bom lastno zadoščenje, da te ne le sanje, ampak tudi znanje popelje, kamor hočeš," pravi Tesa in se pošali, da se je morda za to odločila tudi v poduk svojim otrokom.

Da je po vseh teh letih napisala magistrsko delo, je morala spremeniti način razmišljanja in pisanja. Vrnila se je v popolnoma drug svet.

"Enkrat sem čakala na govorilne ure in poslušala študentke med pogovorom. Iz tega, ali bosta šli na neke vaje, sta naredili celo znanstveno fantastiko. Zaveš se, da si iz čisto drugega sveta. Vse dojemaš drugače kot nekoč."