Na izredni seji DZ o kanalu C0: "Del politike je zašel v kanalizacijo" #video

"Župan Zoran Janković dela na neustaven in nezakonit način, tisti, ki so ga dolžni ustaviti, pa se obnašajo tako kot zajec, ki sreča kačo. S tem se dopušča kriminal enormnih razsežnosti," je razpravo v imenu predlagateljev začela poslanka SDS Anja Bah Žibert. Po njenih besedah na to opozarjajo tudi vse bolj zaskrbljeni glasovi strokovnjakov in širše javnosti, ki zahtevajo, da se gradnja kanala C0 takoj ustavi.

"O tem projektu je bilo res objavljenih že veliko mnenj, manj in bolj strokovnih," je dejala poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič, ob tem pa izpostavila, da opozicija zelo enoznačno navaja samo mnenja tistih, ki so izrazito proti dokončanju kanala C0.

Boj proti "urejeni neprepustni kanalizaciji za potrebe Ljubljane z okolico" je označila za farso in poudarila, da bo samo "moderno speljan kanalizacijski sistem dolgoročno zagotavljal in naslavljal ustavno pravico do čiste pitne vode, za katero se nesporno zavzemamo vsi".

Opozicija: del projekta ogroža pitno vodo

Poslanci iz vrst opozicije so v skoraj šesturni razpravi izpostavljali, da del projekta, ki teče čez vodovarstveno območje v Klečah, ogroža čisto pitno vodo.

"Največji problem je, da ko se vodo onesnaži, ni več pitna. Ni nekaj, kar bi lahko obrnil nazaj, ampak nekaj, kar je za vedno uničeno," je opozoril Anže Logar (SDS), ministrstvu za naravne vire pa očital, da deluje proti naravnim virom, ko ne uporabi svojih pooblastil, da bi ustavilo "ta nesprejemljiv projekt".

Državni sekretar na ministrstvu za naravne vire Matej Skočir je nato pojasnil, da ministrstvo v tem projektu nastopa v posredniški vlogi, investitorke pa so občine Ljubljana, Vodice in Medvode. Med drugim je spomnil, da se v zvezi s projektom čaka na odločitev upravnega sodišča glede zahteve Agencije RS za okolje (Arso), ki je leta 2020 ob odločitvi, da se na delu trase vgradi dodatno zaščito v obliki armiranobetonske kinete, zahtevalo okoljevarstveno soglasje.

V Levici upajo na začasno zaustavitev projekta 

"Problem ni, da kanal sedaj potrebuje presojo vplivov na okolje, problem je, da je pred tem ni potreboval, čeprav se gradi čez zajetje pitne vode," je menila Nataša Sukič iz Levice. V stranki upajo, da se gradnja lahko vsaj začasno ustavi, "da se pred nadaljevanjem zagotovi pravilnost vseh postopkov in da se opravi tudi presoja vplivov na okolje in tveganja za zdravje ljudi, ki jih gradnja kanalizacije čez zajetje pitne vode predstavlja".

"Danes Mestna občina Ljubljana gradi kanalizacijo čez čisto pitno vodo, za katero nima popoldne dokumentacije, črno gradnjo varujejo policija in varnostne službe, ki pretepajo ljudi. Ves čas pa poslušamo, da projekt moramo storiti, ker če ne bodo ogrožena evropska sredstva. Se pravi gledamo politiko izvršenih dejstev," pa je dejal Aleksander Reberšek (NSi). Po njegovih besedah bi morala biti prioriteta vseh politikov in državljanov ohranitev vodonosnika in preprečitev gradnje na obstoječi lokaciji.

V SD medtem po besedah Soniboja Knežaka ocenjujejo, da ni naloga politike, da sodi o tem, ali so bila gradbena dovoljenja izdana pravilno ali ne. Je pa izpostavil, da bi morali kot politiki in zakonodajalci poskrbeti za to, da bi spremenili trenutno nedopustno stanje, da podzakonski akti za zaščito pravice do pitne vode še niso sprejeti, na kar je opozoril tudi varuh človekovih pravic.

Svoboda: Projekt je postal politična tema 

"Del slovenske politike je po porazih na referendumih in na volitvah zašel v kanalizacijo," pa je dejal Borut Sajovic (Svoboda) in izpostavil, da je projekt postal politična tema. "O tehničnih debatah in analizah nas učijo učiteljice s pedagoške fakultete, ki kanalizacije v resnici od blizu nikoli niso videle in razumele," je dejal.

"Če bi imeli dobre namere, bi se o tem pogovarjali na drugih instancah in drugače. "Vi se osredotočate samo na en problem, ki vam prinaša določen političen kapital," je dodal Bojan Čebela (Svoboda).

DZ po vetu vnovič potrdil novelo zakona o izvrševanju proračunov

Poslanici so današnji izredni seji DZ tudi vnovič potrdil novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024, na katero je državni svet izglasoval veto. Zanjo je glasovalo 51 poslancev koalicije in narodnosti, proti pa je bilo 28 poslancev SDS in NSi.

DZ je novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024 prvič sprejel skupaj z rebalansom letošnjega proračuna konec maja. Državni svetniki so na novelo nato izglasovali odložilni veto.

Svetniki se namreč niso strinjali z vlado, da je v zadostni meri poskrbela za gospodarstvo v energetski krizi in da se zato proračunska rezerva lahko zmanjša. Niso se strinjali z načrti za nižjo realizacijo sredstev iz proračuna EU in dodatkom za upokojence ter so nasprotovali višini povprečnine za občine, saj menijo, da je prenizka.

Vnovič potrjena novela sicer prinaša manjše spremembe, ki se nanašajo na zagotavljanje sredstev proračunskemu skladu za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter na zmanjšanje dopustnega zadolževanja države. Letos se bo država lahko zadolžila za največ 4,2 milijarde evrov, poroštev pa bo lahko izdala za skupaj 1,2 milijarde evrov.

Ker so razmere na trgu energentov manj nepredvidljive, kot so bile pri pripravi proračuna za letos, se je vlada odločila, da se rezerva zmanjša za 323 milijonov evrov. Novela omogoča še izplačilo zimskega letnega dodatka za upokojence v decembru ter za 1,8 odstotka višja izplačila pokojnin v novembru in decembru. S tem bodo upokojenci po navedbah vlade lažje prebrodili obdobje do predvidene redne uskladitve pokojnin v začetku leta 2024.

Novice Člani odbora DZ za infrastrukturo: Projekt C0 ogroža pitno vodo v prestolnici

Novice Vlada o gradnji kanala C0: Ni podlage za zadržanje izvajanja projekta