Multipla skleroza poglavitni vzrok invalidnosti mladih odraslih

Je zahrbtna, kronična ali v presledkih ponavljajoča se napredujoča bolezen osrednjega živčevja. Po svetu prizadene več kot 1,1 milijona ljudi, v Sloveniji jih je približno 2500. Mednarodni dan te bolezni pa obeležujemo danes.

Ženske prizadene dvakrat pogosteje kot moške

Večini bolnikov multiplo sklerozo diagnosticirajo v starosti med 30. in 50. letom, čeprav lahko nastopi že dosti prej, ženske pa prizadene dvakrat pogosteje kot moške. Bolezen se pojavi pri med 50 in 100 ljudeh na 100.000 prebivalcev, v tropskem pasu pa je na 100.000 prebivalcev med 5 do 10 bolnikov.

Simptomi niso specifični

Simptomi bolezni so odvisni od mesta nastanka okvar živčevja, zato niso specifični. Med najpogostejše simptome sodijo slaba koordinacija, motnje vida, težave z govorjenjem, težave z nadzorom nad mehurjem in črevesom, šibkost udov, težave s spominom in koncentracijo, mravljinčenje ali omrtvelost v udih, spolne težave, utrujenost, bolečine, epileptični napadi, bruhanje, slabost in vrtoglavica ter naglušnost.

Okvare pogosto spremenijo posameznikovo osebnost

Po drugi strani pa lahko okvare, ki lahko poškodujejo osrednje živčevje, nastanejo, čeprav bolnik sploh nima nikakršnih simptomov, nove okvare lahko kadarkoli povzročijo izgubo specifičnih funkcij, pogosto pa celo spremenijo posameznikovo osebnost.

Ni zdravila, ki bi bolezen docela pozdravilo

Trenutno ni zdravila, ki bi multiplo sklerozo docela pozdravilo, vendar lahko določena zdravila zmanjšajo pogostnost in resnost napadov ter zamaknejo čas, ko bolezen napreduje v invalidnost, oziroma čas, ko bolniki postanejo privezani na voziček. Vsa sodobna, tudi najdražja biološka zdravila za zdravljenje te bolezni so na voljo tudi pri nas v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Deljena mnenja glede metode širjenja ven

Eden izmed načinov, s katerim zdravijo to bolezen, izvajajo pa ga tudi v nekaterih slovenskih zdravstvenih zavodih, je metoda s širjenjem ven. Vendar pa na Nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ta način odsvetujejo. Kot poudarjajo, trenutno ni dovolj dokazov, da bi bile motnje venskega obtoka povezane z multiplo sklerozo, posegi na venah pa so lahko tudi nevarni.

Priznavajo sicer, da se stanje bolnikov po zdravljenju s širjenjem ven sicer lahko izboljša, vendar gre najverjetneje za učinek placeba, saj je bil ta pri bolnikih z multiplo sklerozo v raziskavah tudi do 30-odstoten.

Strokovnjaki sicer opozarjajo, da je za bolnike nadvse pomembno, da se jim že na začetku pomaga sprijazniti z njihovo diagnozo, kajti prav negotova prihodnost je za večino prizadetih največje psihično breme.