SiolNET. Novice Slovenija
1,06

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Mož, ki je postal oče slovenske države

1,06

termometer

Jože Pučnik
Jože Pučnik je umrl na današnji dan leta 2003. Foto: Wikimedia/sds.si

Jože Pučnik je bil v času komunizma najbolj znan slovenski politični oporečnik, ki je moral zaradi pritiskov oblasti zapustiti svojo domovino. Vrnil se je v času slovenske pomladi in odigral eno od ključnih vlog pri osamosvajanju Slovenije.

Danes mineva 18 let od smrti Jožeta Pučnika, ki je eden od najbolj zaslužnih za to, da lahko letos praznujemo 30 let samostojne Slovenije.

Uporniški mladenič

Pučnik se je rodil 9. marca 1932 v vasi Črešnjevec pri Slovenski Bistrici v kmečki katoliški družini, ki je med drugo svetovno vojno podpirala Osvobodilno fronto. Bil je uporniškega in svobodoljubnega značaja, zaradi česar je kmalu prišel navzkriž s takratno komunistično oblastjo.

Agresija JLA junija 1991 Novice Konspirativno srečanje, ki je obrnilo našo zgodovino

Zaradi kritičnih člankov so mu že kot 19-letnemu gimnazijcu prepovedali opravljanje mature, tako da jo je opravil šele po odsluženi vojaški obveznosti kot zasebnik. Leta 1958 so ga zaradi člankov v Reviji 57, v katerih je grajal komunistično politiko, obsodili na devet let zapora.

Ikona uporništva, ki ga zapor ni zlomil

Zaprti Pučnik je postal ikona uporništva. Oder 57 je uprizoril Dialoge Primoža Kozaka, dramo o stalinističnem procesu, ki pravzaprav govori o Pučnikovi usodi. Kozak je napisal dramo Afera, ki prav tako govori o Pučniku, tudi Dominik Smole je zaprtemu oporečniku posvetil svojo Antigono.

Pučnik je bil predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (zdajšnja SDS) in predsednik Demosa. Na fotografiji Pučnik in nekateri drugi ključni posamezniki iz vrst Demosa, kot so med drugim Dimitrij Rupel, Ivan Oman in Marjan Podobnik. Pučnik je bil predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (zdajšnja SDS) in predsednik Demosa. Na fotografiji Pučnik in nekateri drugi ključni posamezniki iz vrst Demosa, kot so med drugim Dimitrij Rupel, Ivan Oman in Marjan Podobnik. Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Leta 1963 so ga po petih letih trde ječe, v kateri je izkusil samico, tepež, mraz in mučenje z ledeno vodo, pogojno izpustili. Takoj ko je prišel na prostost, je leta 1964 v reviji Perspektive objavil kritiko kmetijske politike. Znova so ga zaprli, tokrat za dve leti. Zaradi aretacije se ni mogel udeležiti svoje poroke s tržaško Slovenko Ireno Žerjal, zato se je v njegovem imenu z nosečim Jožetovim dekletom poročil njegov brat Ivan. Pučnik je bil znova na prostosti leta 1966.

Odhod v Zahodno Nemčijo

Ker zanj zaradi politično neusmiljene oblasti v takratni Sloveniji ni bilo prostora, se je odločil za odhod v tujino. Skupaj z ženo in sinom Gorazdom ter skromnimi 50 markami v žepu je avgusta 1966 odšel v Zahodno Nemčijo. Tu se je najprej preživljal s fizičnim delom, leta 1971 pa doktoriral in se nato preživljal s poučevanjem sociologije na univerzah v Hamburgu in Lüneburgu.

Plebiscit za samostojno Slovenijo Novice Kako smo Slovenci poslali Jugoslavijo na smetišče zgodovine

Pučnik je znova postal politično dejaven v Sloveniji v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pisal je članke v Novi reviji, v kateri je zahteval uvedbo večstrankarskega parlamentarnega sistema.

Predsednik Demosa

Leta 1989 je postal eden od soustanoviteljev socialdemokratske zveze, predhodnice zdajšnje SDS, od novembra 1989 do 1993 je bil tudi njen predsednik. Postal je predsednik Demokratične opozicije Slovenije (Demos).

Pučnika je leta 1990 v drugem krogu predsedniških volitev premagal nekdanji predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan. Pučnika je leta 1990 v drugem krogu predsedniških volitev premagal nekdanji predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan. Foto: Tone Stojko

Po porazu na volitvah predsednika slovenskega predsedstva leta 1990 je vse svoje sile napel v čim prejšnjo osamosvojitev Slovenije. Kot pravi zgodovinarka in novinarka Rosvita Pesek, je bil Pučnik kot predsednik Demosa "motor slovenskega osamosvajanja".

Oče slovenske države

Po uspešnem plebiscitu za samostojnost Slovenije 23. decembra 1990 je ves navdušen izgovoril znane besede: "Jugoslavije ni več, Jugoslavije ni več. Gre za Slovenijo!" Pozneje je dobil tudi vzdevke, kot so oče slovenske država ali nestor slovenske države.

Slobodan Milošević sojenje Haag Novice Srbski rop stoletja, ki je osupnil Slovence

Iz politike se je poslovil po letu 1996, je pa leta 1999 postal častni predsednik SDS. Umrl je 11. januarja 2003. Pokopali so ga v njegovem domačem kraju Črešnjevec.

Letališče Jožeta Pučnika

Leta 2006 mu je Janez Drnovšek kot takratni predsednik države posthumno podelil najvišje odlikovanje Republike Slovenije, red za izredne zasluge, leta 2007 pa je prva Janševa vlada zaradi njegovih zaslug pri osamosvajanju sprejela sklep o preimenovanju brniškega letališča v Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana.

Slovenski teritorialci razorožujejo vojake JLA Novice Od polkovnika JLA, ki je grozil s pobijanjem Slovencev, do uresničitve slovenskih sanj

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 5
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin