Četrtek, 19. 3. 2020, 19.13
4 leta, 9 mesecev
Ministrom in državnim sekretarjem v kriznih časih najvišji plačni razred
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
92
Plačni razred ministra določi predsednik vlade.
Ministri in državni sekretarji nove vlade bodo imeli najvišje mogoče plače, kot po zakonu o sistemu javnih plač v javnem sektorju lahko pripadajo tem funkcijam. Za državne sekretarje na ministrstvih je tako določen 61. plačni razred, za ministre pa 64., je pred današnjo sejo vlade pojasnil minister za javno upravo Boštjan Koritnik.
Plačni razred ministra sicer določi predsednik vlade v okviru določenega razpona, plačni razred državnega sekretarja pa vlada na predlog ministra za javno upravo, je razvidno iz zakonodaje. V prejšnji vladi Marjana Šarca so bili sicer vsi ministri z izjemo finančnega umeščeni v najnižji plačni razred, to je v 62., enako vsi državni sekretarji, torej v 59. razred, piše STA.
Minister miri: Ne gre za povišanje plač
Premier Janez Janša je danes na Twitterju sicer zapisal, da ni nihče zvišal plač, pač pa je ministre, državne sekretarje in njihove najožje ekipe uvrstil v možne plačne razrede. Pri tem je zapisal, da enako priporoča vsem predstojnikom povsod, kjer so zaradi spopadanja z novim koronavirusom preobremenjeni. "Kdor bo dvakrat obremenjen, bo za ta čas dodatno plačan. Povsod," je dodal.
Tudi minister za javno upravo Boštjan Koritnik je sicer zatrjeval, da ne gre za povišanje plač, temveč za določitev plačnega razreda. "Priloga tri k zakonu o sistemu plač v javnem sektorju že od Virantove reforme določa razpon plače za državne sekretarje od 59. do 61. plačnega razreda in vsakokratna vlada določi neki razred za državne sekretarje," je pojasnil minister. V najvišji, 65. plačni razred so na primer uvrščeni predsedniki vlade, republike in državnega zbora, poroča STA.
Vlada je danes dala tudi soglasje, da se lahko javnim uslužbencem, vezanim na osebno zaupanje funkcionarja v kabinetu predsednika vlade, generalnega sekretarja vlade, ministrov in predstojnikov vladnih služb, določi plačni razred, ki je za pet plačnih razredov višji od plačnega razreda posameznega delovnega mesta oziroma naziva, in sicer z dnem sklenitve delovnega razmerja.
Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je danes zatrjeval, da ne gre za povišanje plač, temveč za določitev plačnega razreda.
Javnim uslužbencem, ki sklenejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto, vezano na osebno zaupanje funkcionarja, se v pogodbi o zaposlitvi določi, da jim v primeru prenehanja delovnega razmerja iz razlogov na strani delodajalca ali zaradi prenehanja funkcije funkcionarja, na zaupanje katerega imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, pripada v skladu z zakonom o javnih uslužbencih pravica do odpravnine v znesku treh osnovnih plač za delovno mesto, ki ga zasedajo.
Hkrati se v pogodbi o zaposlitvi tudi določi, da javnemu uslužbencu pravica do odpravnine ne pripada, če v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma nadaljuje delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z istim ali drugim državnim organom, še navaja STA.
Vlada je na današnji seji sprejela nekaj kadrovskih potez. Med drugim je razrešila Nino Pirnat s položaja direktorice Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in jo imenovala za vršilko dolžnosti generalne direktorice direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje. Imenovala je tudi nova generalna sekretarja na tem in zunanjem ministrstvu.
Vlada s položaja direktorice NIJZ razrešila Nino Pirnat in jo imenovala za vršilko dolžnosti generalne direktorice direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje.
Kot je zapisano v sporočilu po seji vlade, so z današnjim dnem razrešili s položaja vršilke dolžnosti generalne direktorice direktorata za zdravstveno varstvo Kristino Kuhanec Tratar in na njeno mesto imenovali Pirnatovo. Darjo Hrga je vlada medtem imenovala za vršilko dolžnosti generalne sekretarke na ministrstvu za zdravje, in sicer do imenovanja generalnega sekretarja po opravljenem natečajnem postopku, vendar najdlje do 30. septembra 2020.
Darja Hrga je pred tem opravljala funkcijo generalne sekretarke na ministrstvu za obrambo. Tam jo bo kot vršilec dolžnosti na predlog ministra za obrambo Mateja Tonina zamenjal Marko Doblekar, ki bo funkcijo opravljal največ šest mesecev. Vlada je na Toninov predlog razrešila Željka Kralja s položaja generalnega direktorja direktorata za logistiko ministrstva za obrambo in za vršilca dolžnosti imenovala Uroša Korošca, vendar največ za šest mesecev.
Vlada je s položaja vršilca dolžnosti generalnega sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve razrešila Mitjo Močnika in na njegovo mesto imenovala Jožefa Drofenika, največ za dobo šestih mesecev, poroča STA.
92