Mestni redarji so jo zadrževali skoraj pol ure

Na uredništvo se je obrnila bralka, ki so jo 15. januarja letos na Litostrojski cesti v Ljubljani ob redni kontroli prometa ustavili mestni redarji. Kaznovali so jo zaradi neuporabe varnostnega pasu. Želeli so ji spisati globo v višini 120 evrov oziroma 60 evrov, če jo poravna v osmih dneh, a se jim je pri tem zataknilo.

Ko je eden od dveh redarjev začel pisati kazen na prenosno napravo in jo želel natisniti, je iz nje prišel prazen listek. Njegova sodelavka je po telefonu poklicala svoje nadrejene, da bi ji pomagali rešiti težavo. Ti so ji svetovali, naj poskusi natisniti kazen na svoj prenosni tiskalnik, a tudi iz njene naprave je prišel le prazen listek.

Ker se je bralki po desetih minutah obravnave že precej mudilo, je redarja prosila, da ji obvestilo o kazni pošljejo po pošti. A redarka je vztrajala, naj počaka, saj bodo tehnično napako takoj uredili. Ponovno je vzpostavila telefonsko povezavo z nadrejenimi. Čeprav je pogovor tokrat trajal kar 15 minut, rešitve vseeno niso našli. Po 25 minutah sta redarja obupala in bralki dovolila, da odpelje, kazen pa bo prejela po pošti.

"Tam sem bila vsega skupaj, zaradi tega, ker nisem bila privezana, 25 minut," je zgrožena bralka. Ob tem se sprašuje, ali zaradi nesorazmernosti postopka lahko vloži pritožbo? Manjši prometni prekršek, še manj pa nedelovanje opreme redarjev, po njenem mnenju ne bi smel biti razlog, da nekoga zadržujejo toliko časa.

Mestno redarstvo: Postopki redarjev niso časovno opredeljeni

Na mestno redarstvo smo poslali vprašanja, ali je zanje dopustno, da postopek kaznovanja zaradi neuporabe varnostnega pasu traja 25 minut in ali se lahko bralka na postopek obravnave pritoži?

Novice Redarji bodo lahko uporabili tudi telesno silo in plinski razpršilec

Odgovorili so nam, da postopki mestnih redarjev časovno niso opredeljeni. "Ne glede na to, da do sedaj tovrstnih težav s prenosnimi tiskalniki pri postopkih nismo imeli, dopuščamo možnost, da je pri postopku prišlo do tehničnih težav z opremo, tako kot je zapisala vaša bralka. Po nam trenutno znanih informacijah ocenjujemo, da mestna redarka ni imela kakršnegakoli namena zavlačevati postopka, temveč prekrškovni postopek zaključiti na kraju samem," so pojasnili.

Foto: Matej Povše Zatrjujejo, da bodo morebitno vloženo pritožbo bralke nad delom mestne redarke obravnavali v skladu s pozitivno zakonodajo.

Zadržanje lahko traja največ eno uro

V humanitarnem društvu Pravo za VSE pa pojasnjujejo, da je v 55. členu Zakona o prekrških (ZP-1) določeno, da prekrškovni organ po uradni dolžnosti brez odlašanja, hitro in enostavno ugotovi tista dejstva in zbere tiste dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku in še pred izdajo odločbe o prekršku kršitelja obvesti o prekršku in ga pouči, da se lahko izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška in da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati.

Novice Mariborski redarji lani spisali za 1,2 milijona evrov kazni

"Zadržanje" je sicer opredeljeno v 13. členu Zakonu o občinskem redarstvu (ZORed), kjer je določeno, da z zadržanjem občinski redar začasno omeji gibanje osebi v postopku, pri čemer mora pojasniti razlog zadržanja in predviden čas trajanja zadržanja. Zadržanje se uporablja predvsem za ugotovitev identitete osebe ali če se oseba zaloti pri storitvi kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ali če gre za storilca prekrška, če gre za prekršek iz pristojnosti drugega prekrškovnega organa, ko je to potrebno zaradi zagotovitve varnosti ljudi in premoženja.

V društvu poudarjajo, da sme zadržanje po predmetnem členu trajati, dokler je to nujno za izvedbo postopka oziroma do prihoda policistov ali uradne osebe drugega prekrškovnega organa, ampak največ eno uro od začetka postopka.

Nedelovanje naprave v zakonu ni izrecno posebej opredeljeno

"Pri tem je treba seveda presoditi, ali je lahko nedelujoča naprava razlog za zadržanje osebe, da se ji lahko izreče prekršek. Nedelovanje naprave tako nikjer v zakonu ni izrecno posebej opredeljeno, zaradi česar je treba gledati in oceniti vsak konkretni posamezni primer posebej," pojasnjuje pravnica Urška Stopar, predsednica društva Pravo za VSE.

Novice V Ljubljani odslej tudi redarji rešujejo življenja

Plačilni nalog se tako po 57. členu ZP-1 izda, če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav. Plačilni nalog se kršitelju, če je ta navzoč, vroči takoj na kraju prekrška. Ob vročitvi plačilnega naloga se kršitelju hkrati ustno predstavijo storjeni prekršek in dokazi, kar se zaznamuje na plačilnem nalogu.

Četrti odstavek predmetnega člena pa določa, da če kršitelju plačilnega naloga ni mogoče izdati in vročiti takoj na kraju prekrška, se mu ga vroči po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

Če bralka meni, da so ji bile kršene pravice ali svoboščine, se lahko pritoži v 30 dneh

Posameznik se lahko v skladu z 19. členom ZORed v roku 30 dni pritoži županu, če meni, da so mu bile z dejanjem ali opustitvijo dejanja občinskega redarja kršene njegove pravice ali svoboščine, na kar mora župan odgovoriti v roku 30 dni, pri čemer pa je smiselno, da se pritožbi priložijo tudi morebitni dokazi, ki potrjujejo navedbe o samem teku postopka.

Stoparjeva še izpostavlja, da je v tem primeru treba biti pozoren tudi na morebitno kršitev, ki se pri izdaji plačilnega naloga lahko dogodi, če z vročitvijo plačilnega naloga po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku ni dodanega kratkega opisa dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov, če to ni navedeno v samem plačilnem nalogu.