Mariborski redarji lani spisali za 1,2 milijona evrov kazni

Do konca leta je bilo iz tega naslova na račun Mestne občine Maribor vplačanih 730 tisoč evrov, je povedal vodja službe Franjo Švajger. Lani izvedli nekaj manj kot 7500 postopkov Inšpektorji so lani izvedli nekaj manj kot 7500 postopkov. V 234 primerih so izdali ureditvene odločbe, v 130 primerih je bil sprožen prekrškovni postopek. Številke so približno enake kot leto prej.

Redarji pa so imeli mnogo več dela. Obravnavali so nekaj manj kot 23.500 prekrškov s področja nepravilnega ustavljanja in parkiranja vozil, kar je za okoli 40 odstotkov več kot leta 2012. Našteli so tudi 72 kršitev javnega reda in miru ter 312 zapuščenih vozil na javnih površinah.

"Kazni ne bodo na silo iskali" Skupna ocenjena vrednost obravnavanih prekrškov je lani znašala 1,2 milijona evrov, s tem da je dejanska vrednost zaradi možnosti plačila polovice globe nižja. Za letošnje leto so v osnutku proračuna predvideli milijon evrov prihodkov v mariborsko mestno blagajno na račun kazni, s tem da je Švajger poudaril, da "kazni ne bodo na silo iskali", ampak je omenjena vsota utemeljena le na predvidevanjih.

Večkrat se morajo za plačilo kazni zateči k izterjavam. Lani so na pristojni carinski upravi vložili zahteve za prisilno izterjavo neplačanih glob v skupni vrednosti skoraj pol milijona evrov, od tega je carinski urad za zdaj izterjal dobro polovico.

Po besedah Švajgerja so v zadnjem času pospešili obravnavo zadev, zaradi česar se je po njegovih ocenah zmanjšalo število pritožb. Prav tako so lani izvedli revizijo delovanja redarstva v prejšnjih letih in pri tem naleteli na veliko stvari v predalih. Pregledali so tri tisoč zadev in večino jih je bilo še mogoče uspešno rešiti, medtem ko je več kot 200 zadev v skupni vrednosti dobrih deset tisoč evrov zastaralo.

Šest inšpektorjev in 18 redarjev Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor pokriva 18 občin, trenutno pa ima zaposlenih šest inšpektorjev in 18 redarjev. V zadnjem času se vrstijo anonimne prijave na račun redarske službe, med drugim očitki, da naj bi redarji spravljali denar od kazni v svoj žep. Švajger je poudaril, da to ni mogoče, saj so vsi izdani listki zabeleženi v sistemu.

Veliko nezadovoljstva naj bi bilo tudi med samimi redarji. Skupinovodja redarstva Robert Merc meni, da so glavni razlog za negodovanje "mizerne" plače.

Pod še posebnim pritiskom so bili redarji na začetku lanskega leta, ko so se na njihov naslov stekali podatki o na tisoče zabeleženih kršitvah s spornih radarjev na mariborskih cestah. Merc je poudaril, da teh podatkov niso obdelovali in kršiteljev o njihovih kršitvah niso obveščali, zato so ti prekrški po njegovem mnenju zastarali.

Tudi Švajger je ocenil, da nevarnosti za položnice občanom zaradi kršitev, ki so jih zaznali radarji, ni, je pa vsekakor treba najprej počakati na sodbo sodišča o zakonitosti postavitve radarjev. Kot inšpektor tudi meni, da radarji ne predstavljajo ovire v prometu, zato lahko stojijo ob cestah, tudi če ne delujejo.