zastoj
promet
Torek, 4. 2. 2025, 22.03
2 uri, 56 minut
Mesta z najhujšimi zastoji: med njimi tudi Ljubljana in Maribor
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Popoldanska konica je v Ljubljani izrazito bolj prometna, saj se potovalni čas na deset kilometrov v primerjavi z jutranjo konico podaljša za skoraj pet minut.
Proizvajalec navigacijske opreme TomTom že več let spremlja in analizira prometne tokove v vse več mestih na svetu, ki jih nato razvršča na lestvico mest z najhujšimi prometnimi zastoji. Med 500 mesti na lestvici sta tudi Ljubljana, kjer vozniki v prometni gneči letno v povprečju izgubijo 60 ur, in Maribor, kjer na cesti letno povprečno zapravijo 38 ur.
Čeprav se bo marsikateri voznik avtomobila pridušal, da je gneča na ljubljanskih cestah pogosto neznosna, pa podatki ne govorijo o dramatičnih razmerah. Slovenska prestolnica je pristala v drugi polovici lestvice, na 297. mestu izmed 500.
Povprečni potovalni čas za desetkilometrsko razdaljo v mestu znaša 17 minut in 6 sekund, povprečna hitrost pa 35,1 kilometra na uro. V primerjavi z letom 2023 se je po podatkih TomToma potovalni čas podaljšal za deset sekund.
Najslabši dan v letu 30. maj 2024
Seveda so dnevi v letu, obdobja v dnevu in predeli v mestu, ki imajo tudi slabše številke. Te je izpostavil tudi TomTom: prometno najslabši dan v letu je bil lani 30. maj, ko je potovalni čas za desetkilometrsko razdaljo znašal 24 minut in 47 sekund, popoldanska konica je v Ljubljani izrazito bolj prometna, saj se potovalni čas na deset kilometrov podaljša za skoraj pet minut, najhujša gneča je na območju Celovške, Tivolske in Bleiweisove ceste, potovalni časi pa najdaljši na vzhodu mesta v Kašlju in Polju.
Če gledamo samo mesta v Evropi z manj kot 800 tisoč prebivalci, je Ljubljana po TomTomovi lestvici na 124 mestu od 208. Za nas je zanimiv podatek, da so potovalni časi precej daljši v Gradcu, Trstu in Strasbourgu, medtem ko so mesta s krajšimi potovalnimi časi recimo Bratislava, Verona, Linz in Brescia. Ta je posebej zanimiva, saj je z 200 tisoč prebivalci precej manjša od Ljubljane, a je leta 2013 dokončala dobrih 13 kilometrov dolgo linijo podzemne železnice, ki naj bi jo v prihodnjih letih še dopolnjevali.
Med manjšimi mesti v Evropi po gneči v prometu in potovalnih časih po podatkih TomToma sicer izstopajo Vroclav na Poljskem, Helsinki in Firence, če pa v pregled vzamemo tudi velika mesta, so na vrhu London, Dublin, Barcelona, Bukarešta in Bordeaux.
London tudi v svetovnem merilu s 33 minutami in 17 sekundami dolgim potovalnim časom na deset kilometrov zaseda visoko peto mesto, a sta z Dublinom edini dve evropski mesti med 20 prometno najbolj obremenjenimi mesti. Vrh te lestvice zaznamujejo indijska mesta, neznosna je tudi gneča v več perujskih, japonskih, filipinskih in indonezijskih mestih.
Maribor na repu TomTomove lestvice
V primerjavi s temi mesti je promet v Mariboru sproščujoč: v povprečju vozniki desetkilometrsko razdaljo prevozijo v 15 minutah in 44 sekundah, povprečna hitrost znaša več kot 38 kilometrov na uro, prometno najbolj obremenjen dan lani pa so pri TomTomu v Mariboru zabeležili 11. oktobra. Za razliko od Ljubljane jutranja in popoldanska konica nista tako različni – potovalni čas na deset kilometrov se razlikuje le za minuto in pol.
Mesta z najvišjo stopnjo zastojev so običajno v državah v razvoju s hitro rastjo prebivalstva. Ralf-Peter Schäfer, podpredsednik divizije za promet pri TomTomu, pojasnjuje, da je temeljna težava v tem, da se "preveč ljudi želi voziti hkrati po cestnem omrežju". Ključni povzročitelji zastojev so omejene cestne zmogljivosti v zgodovinskih urbanih središčih, mesta z vse večjim številom avtomobilov na cestah in pomanjkljiv sistem javnega potniškega prometa. "Če ne naredite ogromne naložbe v tranzitne sisteme, so posledice večji zastoji," ugotavlja.
Zanimivo je, da na TomTomovi lestvici ne izstopajo mesta v ZDA z neskončno širokim in razvejanim cestnim omrežjem. Čeprav se ta mesta utapljajo v motornem prometu, pa je cestno omrežje tako dimenzionirano, da je sposobno ta promet prevzeti. Potovalne hitrosti so recimo v avtomobilom prijaznem Čikagu bistveno krajše kot na Dunaju, ki slovi po razvejanem javnem potniškem prometu. A to še ne pomeni, da je na Dunaju motornega prometa več kot v ameriškem velemestu.
