Menedžerji za zaščito premoženja izkoriščajo zemljiški dolg?

Čeprav gre lahko za povsem zakonit, a le redko uporabljen instrument, s katerim so si zavarovali (druge) obveznosti ali pa si na hiter in enostaven način izposodili zajetno vsoto denarja, obstaja tudi sum, da ga le izkoriščajo za zaščito premoženja. Ker višina zemljiškega dolga običajno krepko presega uradno vrednost nepremičnin, dostikrat pa sploh nimajo roka dospetja, so tako praktično varni pred morebitnimi upniki. Če gre za fiktivna posojilna razmerja ali pa pranje denarja, jih smejo upniki izpodbijati, so poročali v oddaji Danes na Planet TV. Kdo vse ima na svojo hišo vpisan zemljiški dolg? Padli tajkuni in menedžerji z odškodninsko tožbo svojih nepremičnin ne prepisujejo in podarjajo le soprogam, kot sta to storila Boško Šrot in Igor Bavčar, ampak jih še dodatno zavarujejo z bolj zapletenim manevrom, tako imenovanim zemljiškim dolgom. Recimo, če bo država od Hilde Tovšak terjala evropske milijone pri Rimskih termah in ji zato prodala hišo v Mislinji, bi Tovšakova iz te kupnine morala dobiti 600.000 evrov. Tako jo ceni sama, pomembno pa je, da bi ta denar dobil nekdo, recimo soprog, ki mu je zaupala zemljiško pismo s to vrednostjo. Imetnik ima namreč prednost pred drugimi upniki, tudi državo.

Rekorder je Rajko Hrvatič Absolutni rekorder pa je lastnik igralnice z Obale Rajko Hrvatič, ki je septembra lani na vilo nad Portorožem vpisal kar osem milijonov evrov zemljiškega dolga. Sledijo mu propadli direktor Luke Koper Robert Časar, Ivan Zidar in Mihael Karner. Vsi trije imajo na svoji nepremičnini vpisan dolg v višini pet milijonov evrov. Tudi drugi niso skromni, Dušan Črnigoj, Primorje, Zdenko Pavček, Viator&Vektor, in stečajni upravitelj Bojan Dolamič.

Zneski so torej praviloma pretirani. Primera, kako bi država iztožila odškodnine in se ne obrisala pod nosom, pa še nismo imeli.