Menedžerji kljub ukinitvi najvišjega dohodninskega razreda zahtevajo več

Ministrstvo za finance je pred dnevi napovedalo, da četrtega oziroma najvišjega dohodninskega razreda, ki ga je uvedel krizni zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf), ne bo podaljšalo v prihodnje leto.

To pomeni, da višji prejemki najbolje plačanih menedžerjev v Sloveniji (leta 2015 je to veljalo za davčno osnovo nad 70.907,20 evra) od novega leta ne bodo več obdavčeni po 50-odstotni stopnji, temveč bodo zneski, ki so zdaj preskočili v četrti razred, znova padli v tretji dohodninski razred. Tu je obdavčitev 41-odstotna (če davčna osnova presega 18.960,28 evra), v njej pa je 8,3 odstotka zavezancev, ki k vsej pobrani dohodnini prispevajo skoraj 40-odstotni delež.

Najštevilčnejši je sicer prvi dohodninski razred (16 odstotkov za letne prejemke do 8.021,34 evra) , v katerem je 60 odstotkov zavezancev, ki prispevajo 12 odstotkov dohodnine. V četrtem razredu je le 0,34 odstotka zavezancev, ki k letni dohodnini prispevajo 8,6 odstotka dohodnine.

"Nočemo višjih plač, ker nam ne koristijo" Na novo dohodninsko ureditev se je že odzvalo Združenje Manager, ki zatrjuje, da zaradi visokih prispevkov na plače, ki spremljajo izredno hitro prehajanje v višje obdavčene dohodninske razrede, zaposleni vse pogosteje zavračajo izplačilo nadur in nagrad. To jim namreč poslabša njihov osebni ali družinski neto prejemek.

"V praksi je obdavčitev plač v Sloveniji lahko tudi 70 odstotkov prejemka zaposlenega, kar pomeni, da država obravnava visokoizobražene kadre kot bogataše, njihove plače pa kot premoženje," poudarjajo v združenju. Pri tem mislijo na seštevek dohodninske obremenitve najvišjih prejemkov skupaj z bremeni, ki jih mora ob izplačani plači kriti delodajalec.

Izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc poudarja, da se slovenski menedžerji srečujejo z zavračanjem nagrad tudi pri zaposlenih z minimalnimi prihodki, saj se jim pogosto spremeni družinski status. Zato se odrekajo izplačilu nagrade za uspešnost ali nadur.

"Menedžerji si močno prizadevamo za spremembo obdavčitve, ki je škodljiva za vse zaposlene, ne samo menedžerje. Trenutna davčna politika povsem izkrivlja nagrajevanje vseh zaposlenih. V praksi se dogaja, da zaposleni, ki prejemajo plačo tik pod pragom določenega dohodninskega razreda, ob nagradi v vrednosti stotih evrov bruto, dejansko dobijo manjši neto znesek plače, kot bi ga prejeli brez nagrade," pojasnjuje Šmučeva.

Dvig družinskega cenzusa zmanjša dejanski družinski prejemek Če na primer delavec zaradi nagrade preskoči iz prvega v drugi razred, mu to lahko dvigne družinski cenzus. To vpliva na plačilo vrtca ali socialnih transferjev, kar zmanjšuje dejanski družinski prejemek.

V združenju zato oblikovalce ekonomske politike opozarjajo, da morajo raztegniti dohodninsko lestvico in na novo razdelati pragove posameznih razredov. "Danes namreč zelo hitro prestopiš v višji dohodninski razred, prestop pa je davčno lahko zelo boleč. Država skozi veljavno zakonodajo nepravično obravnava vse zaposlene," zatrjuje Šmučeva.

Ko bo urejena podlaga dohodninske lestvice in obdavčitve, pa je po njenem mnenju nujno vpeljati davčno kapico. "Slovenija ustvari veliko visokoizobraženih kadrov, a zaradi nestimulativne davčne politike izgublja številna delovna mesta. Tuja podjetja in multinacionalke so že pred leti začele zapuščati Slovenijo. Izgubljenih je bilo več tisoč visoko plačanih delovnih mest," še ponazori izvršna direktorica Združenja Manager.

Nezadovoljstvo med zaposlenimi vodi v slabšo produktivnost, to pa v nižjo gospodarsko rast Hkrati opozarjajo, da visoke bruto in nizke neto plače ustvarjajo napetosti tudi med podjetji in zaposlenimi, saj so oboji nezadovoljni. Nezadovoljstvo se prenaša v nižjo produktivnost in s tem nižjo gospodarsko rast. Ne nazadnje nizki neto povprečni prejemki dušijo razvoj srednjega razreda, kar je alarm za vsako družbo, poudarjajo v stanovskem združenju menedžerjev.

Menedžerji si zato prizadevajo za normalizacijo obdavčitve dela. V ta namen so pripravili iniciativo Bela knjiga o konkurenčnosti, ki želi biti v oporo vladi in ustvarjalcem ekonomske politike.

"Vsaka napačna poteza je kaznovana s pešanjem gospodarske moči, kar konkretno občutijo tudi ljudje: kot izgubo delovnih mest, nizke plače in pokojnine, prazno pokojninsko in zdravstveno blagajno, beg možganov," so še zapisali.

Več dohodninskih razredov z blažjimi prestopi in uvedba socialne kapice Med drugim zahtevajo, da vlada na podlagi izračunov na novo opredeliti davčne razrede in ustvari pogoje za uvedbo davčne oziroma socialne kapice. Gre za ukrep omejitve na prispevke, ki pa je v širši javnosti izrazito nepriljubljen.