Medicoengineering: od operacijskih miz do urgentnih centrov

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc o tem, kdo je odgovoren za smrt 52-letnega pacienta, ki je pred tednom dni umrl v šempetrski bolnišnici, ne želi špekulirati. Kriminalistična preiskava še poteka in šele ko bo končana, bomo dobili odgovor, kdo je krivec za napačno izvedeno napeljavo v novem urgentnem centru šempetrske bolnišnice. Tudi v tej zgodbi se je v medijih pojavilo ime izvajalca, podjetje Medicoengineering, ki je v lasti Igorja in Tanje Zabret. 

Medicoengineering je od leta 2003 pa do danes po podatkih Supervizorja od proračunskih porabnikov prejel 27,9 milijona evrov, od tega 8,8 milijona evrov od UKC Ljubljana.

Operacijske mize brez razpisa

Podjetje iz Trzina se je pred dobrim desetletjem (leta 2002) znašlo v središču afere "operacijske mize", s katero se je ukvarjala celotna Slovenija. 

UKC Ljubljana je takrat od podjetja Aico-Med (predhodnik Medicoengineeringa) brez javnega razpisa kupil 38 operacijskih miz Maquet in zanje odštel okrog štiri milijone evrov. Že takoj po sklenitvi posla so se v javnosti pojavili sumi, da je UKC mize dvakratno preplačal. Zaradi afere je odstopil takratni generalni direktor UKC Primož Rode.

Podjetje Medicoengineering je v lasti Igorja in Tanje Zabret. Foto: STA ,

Sodna poravnava in kriminalisti

Po več let trajajočem sporu sta UKC Ljubljana in Medicoengineering leta 2011 na sodišču dosegla poravnavo v višini 530 tisoč evrov. UKC Ljubljana pa tega denarja ni nikoli videl, Medicoengineering je namreč denar kompenziral s servisiranjem opreme, ki jo je dobavil UKC Ljubljana. 

S primerom so se pozneje ukvarjali tudi kriminalisti, med drugim so junija 2014 izvedli več hišnih preiskav. "Odgovorna oseba javnega zavoda je leta 2011 zlorabila zaupanje, ki ga ima pri opravljanju gospodarske dejavnosti, ko je sklenila sodno poravnavo z enim od dobaviteljev zdravstvene opreme," so takrat sporočili preiskovalci. Med pridržanimi se je znašel tudi Janez Zemljarič, ki naj bi nagovarjal in vplival na direktorja UKC (Simona Vrhunca, op. a.), da privoli v sodno poravnavo. Zemljarič je vsakršno odgovornost zanikal.

Preplačan servis operacijskih miz

Konec leta 2013 je sledila nova zgodba in znova milijonski posel za Medicoengineering. Z UKC Ljubljana so namreč sklenili triletno pogodbo za vzdrževanje 41 operacijskih miz znamke Macquet v višini 771 tisoč evrov oziroma 18 tisoč evrov za eno operacijsko mizo. To je bilo več od 500 evrov, kolikor je v tistem obdobju UKC Ljubljana plačeval za mobilno operacijsko mizo Trumpf Saturn. 

Poznejša revizija ministrstva za zdravje je razkrila, da je šlo za vnaprej dogovorjen in občutno predrag posel, kar je močno obremenilo direktorja UKC Ljubljana Simona Vrhunca, ki pa je kljub vsemu ostal na položaju.

Simon Vrhunec je kot direktor UKC Ljubljana pred tremi leti nastopil v promocijskem videu Medicoengineeringa. Foto: Vimeo

Vrhunec v videu

Vrhunec je za novo razburjenje poskrbel leta 2013, ko je z medicinsko sestro nastopil v promocijskem videu Medicoengineeringa. Kmalu za tem je podjetje z UKC sklenilo posel vzdrževanja operacijskih miz. 

V Komisiji za preprečevanje korupcije so na vprašanje, ali javna uslužbenca lahko nastopita v oglasnem spotu zasebnega podjetja, ki sodeluje z javnim zavodom, odgovorili, da ne. Vrhunec se je branil, da so mu v podjetju zagotovili, da bo njegova izjava, v kateri je pozitivno govoril o Medicoengineeringu, namenjena le za interno uporabo. Pozneje je od podjetja zahteval umik posnetka, ki pa je še vedno dostopen na svetovnem spletu.

Donacija, ki to ni bila

Sporno je bilo ravnanje Medicoengineeringa leta 2006, ko je kot donacijo štirim bolnišnicam in Onkološkemu inštitutu ponudil 18 operacijskih miz. Ponudba za donacijo je na ministrstvo za zdravje prišla kmalu za tem, ko se je na rezultate javnega razpisa za dobavo operacijskih miz pritožilo podjetje Mollier. 

A se je izkazalo, da ne gre za donacijo, saj bi ceno operacijskih miz z donacijami pokrila različna slovenska podjetja. Ko je takratni zdravstveni minister Andrej Bručan za sklenitev donacijske pogodbe postavil pogoja, da donator ne sme uveljavljati izključne pravice do vzdrževanja opreme in da podjetja, v katerih ima država svoj lastniški delež, pri donaciji ne smejo sodelovati, je Medicoengineering od donacije odstopil.

Nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber je takrat dejal, da ni šlo za donacijo, pač pa je podjetje želelo do zaslužka na drugačen način.

Na Medicoengineering smo se obrnili z vprašanjem, ali imajo trenutno odprt kakršenkoli postopek, povezan s preteklimi udeležbami pri dobavi medicinskega materiala slovenskim zdravstvenim zavodom. Odgovor bomo objavili takoj po prejemu. Direktor in solastnik podjetja Igor Zabret nam je odgovoril, da ne on ne podjetje nista bila nikoli kazensko ovadena ali tožena.