Petek, 11. 5. 2018, 19.09
6 let, 6 mesecev
Medicinske sestre zaradi delovnih obremenitev pogosteje na bolniškem dopustu in hospitalizirane
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
Medicinske sestre zaradi obremenitev na delovnem mestu ne umirajo prej kot splošna populacija, so pa pogosteje bolniško odsotne predvsem zaradi nosečnosti in poškodb. Pogosteje od splošne populacije so tudi hospitalizirane, kažejo rezultati raziskave o obremenjenosti medicinskih sester, ki so jo izvedli na kliničnem inštitutu za medicino dela.
Predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Metoda Dodič Fikfak je na simpoziju zdravstvene in babiške nege Slovenije pojasnila, da medicinske sestre po izsledkih raziskave ne umirajo hitreje v primerjavi s splošno populacijo.
Vprašanje o kakovosti življenja medicinskih sester še vedno ostaja
So pa veliko pogosteje hospitalizirane zaradi težav z nosečnostjo, kostno-mišičnih bolezni, kar je po besedah Dodič-Fikfakove logičen rezultat, upoštevajoč njihovo delo. V primerjavi s splošno populacijo so medicinske sestre tudi pogosteje bolniško odsotne zaradi istih diagnoz.
"Življenjska ogroženost sester po tej študiji niti zaradi posameznih bolezni niti zaradi vseh vzrokov ni večja od splošne populacije. Ostaja pa veliko vprašanje, kakšna je kakovost njihovega življenja," je dejala.
V raziskavo so vključili več kot 26 tisoč medicinskih sester, ki so kadarkoli opravljale ta poklic med letoma 1991 in 2015. Podatke so črpali iz evidence Nacionalnega inštituta za javno zdravje in so jih usklajevali z bazo podatkov o umrljivosti in hospitalizaciji in po bolniškem staležu. Pri tem so upoštevali tako imenovana osebna leta, torej koliko let je bila posamezna delavka medicinska sestra.
Medicinske sestre so večkrat preobremenjene, manjša se tudi kakovost njihovega življenja.
Starejši bolniki pomenijo tudi več agresije
Po rezultatih raziskave so podali tudi priporočila. Dodič-Fikfakova je poudarila, da je kakovost zdravja sester precej odvisna tudi od njih samih, a predvsem od okolja, v katerem delajo, in kako je to okolje urejeno.
Zato je eno od priporočil, da morajo sodelovati celo pri gradnji zdravstvene institucije. Kajti če že pri tem niso vključeni sistemi, ki jim bodo olajšali delo, da bodo lažje dvigovale, prenašale in negovale bolnike, je čas za naslednjih 20 let izgubljen, je dodala.
Prav tako je priporočila sestram, da se morajo že med izobraževanjem naučiti zdravega in varnega načina dela. Medicinske sestre kot tudi drugi zdravstveni delavci so pogosto vzgojeni, da je neke vrste trpljenje del njihovega poklica, a po mnenju Dodič-Fikfakove to ni res in gre za svojevrstno mazohistično strukturo.
Opozorila je tudi na izpostavljenost vedno večji agresiji, ki jo izvajajo bolniki in tudi svojci. Populacija bolnikov se namreč stara, s tem je več dementnih bolnikov, s tem več agresije. Tudi svojci so bolj agresivni zaradi pričakovanj, kaj vse naj bi ponujal zdravstveni sistem. Če se realnost ne sklada s pričakovanji, se obrnejo na zdravstvenega delavca, to pa so najpogosteje sestre.
"Na žalost je o tem nasilju na delovnem mestu zelo malo ali nič govora, ker se tudi to razume kot del poklica, kar je popolnoma napačno," je poudarila.
