Mazej Kukovičeva: Realnost je taka, da danes ne vemo, kaj bi sami s seboj

Na Planet Siol.net smo se pogovarjali z evropsko poslanko Zofijo Mazej Kukovič (SDS/EPP), ki nam je med drugim predstavila svoje predloge, kako bi lahko z lokalno pridelavo hrane in obdelovanjem zemlje zmanjšali brezposelnost med mladimi.

Kot evropska poslanka večino svojega časa preživite v Bruslju in Strasbourgu. Kako vi iz te distance gledate na splošno stanje v naši državi?

V Sloveniji je prva težava v tem, da vlada depresija. Prava depresija. Tudi boj, ki poteka znotraj Slovenije, pušča svoje posledice. Druga stvar je, da je Slovenija ekonomsko na dnu, da je zadnja v Evropi, kar si sama glede na to, da smo bili ob predsedovanju Svetu EU-ja v vrhu, težko predstavljam. Preveč se ukvarjamo sami s sabo, za inovativnost, razvoj in to, kaj bomo delali jutri, pa ni več energije, da bi se lahko sploh še o tem pogovarjali.

Konec maja je Slovenija iz Bruslja dobila seznam nalog, ki jih mora opraviti, če se želi izogniti prošnji za pomoč in prihodu trojke v državo. Je Evropa optimistična ali pesimistična glede tega, ali nam bo uspelo?

To je veliko vprašanje. Pred nekaj časa me je neki novinar vprašal, kaj menim, ali bo prišla trojka v Slovenijo ali ne. Odgovorila sem, da bo v vsakem primeru, če pride trojka ali bo vlada sama upravljala s stvarmi, treba narediti enake reze. V tem je stvar. Pri nas imamo dejansko pretežko breme javne uprave za tisti del gospodarstva, ki danes še funkcionira.

Ko sem bila še direktorica, podjetje sem ustanovila leta 1992, smo morali najprej zminimalizirati skupne službe, prvič s tehnologijo in dobro informacijsko podporo, drugič pa z učinkovitostjo, sicer bi do konca propadli. Tudi v Sloveniji ni te tolažbe, da se bo dalo stvari narediti kar tako, brez resnih rezov.

Resni rezi pomenijo tudi motivirati ljudi za inovativnost in za to, da bi se čim več mladih vprašalo, kaj sploh lahko delajo. To je ključno. Če nimamo kaj delati in samo prelagamo denar iz enega žepa v drugega, to ne pelje nikamor. Mi moramo biti sestavni del sveta in odprta ekonomija.

Sredi največje gospodarske in socialne krize so novembra lani Slovenijo prizadele še katastrofalne poplave. V Evropskem parlamentu ste konec januarja na delovni skupini za proračun in strukturno politiko v okviru politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) predstavili predlog resolucije Evropskega parlamenta – poplave v Sloveniji. Kakšen je namen te resolucije?

Ob hudih poplavah, ki so v Sloveniji prizadele ljudi, ko je že tako in tako kriza, brezposelnost in ljudje ne vidijo poti naprej, sem razmišljala, kaj sploh lahko naredimo. Potem sem po informacijah in analizah, ki smo jih naredili skupaj z asistenti, ugotovila, da lahko pripravimo resolucijo, ki bi jo predlagali najprej znotraj naše, slovenske skupine, potem pa še znotraj politične skupine EPP, v nadaljevanju pa v Evropskem parlamentu.

Z resolucijo v bistvu opozoriš na problem. Opozoriš na stisko, ki je zelo velika, kajti škoda je bila ocenjena na okoli 300 milijonov evrov, če se ne motim. Dejstvo je, da komisija zavrne veliko vlog, več kot polovico. Če pa imajo poslanci argumentiran predlog, da je dežela res potrebna pomoči, potem se to odvije malo drugače.

Politična skupina EPP je dala podporo tej resoluciji, to je najpomembneje. Potem pa so se začele stvari odvijati same. Komisija je sklenila, da ta denar pride v Slovenijo. Gre za 14 milijonov evrov. Veste, ko se o eni zadevi govori med 270 poslanci, ima to svoj vpliv.

Smo lahko zadovoljni z višino pomoči, ki nam jo je namenila Evropska komisija?

Glede na to, koliko je sploh mogoče črpati ize vropskega solidarnostnega sklada, in glede na to, da jih zelo veliko denarja ne dobi, smo lahko kljub vsemu zelo zadovoljni. Moramo vedeti, da Evropa ne bo vsega pokrila. Če bo vlada teh 14 milijonov pravično razdelila tam, kjer je res nastala škoda, in če bo dodala nekaj svojega denarja, je to lahko kar znatna pomoč. 14 milijonov evrov ni malo denarja.

Kdaj bo ta denar Sloveniji izplačan? Če bo jeseni, bo zelo v redu.

Kdaj pa lahko pričakujemo, da bo Evropski parlament sprejel omenjeno resolucijo?

Te resolucije sploh ne bomo dajali naprej v Evropski parlament, ker je že imela svoj učinek, ko je bila sprejeta na politični skupini, ko so se stvari posledično premaknile. V nasprotnem primeru pa bi jo plasirali naprej.

Sami ste močno aktivni tudi na področju spodbujanje lokalne pridelave hrane in zdravega načina življenja. V ta namen ste ta teden obiskali tudi osnovno šolo Braslovče. Zakaj menite, da je lokalna pridelava hrane tako pomembna?

Zame ni prvo vprašanje lokalna pridelava hrane. Jaz razmišljam o tem, da imamo danes 20 tisoč hektarjev poraščene zemlje, ki je v osnovi obdelovalna zemlja. Zraven tega imamo dvajset tisoč mladih brezposelnih. Poleg tega ne kaže, da bi bilo krize konec. Kriza bo trajala še nekaj časa.

Zato se ozrimo na to, da je ta zemlja dejansko sredi ene najlepših dežel, Slovenije. Če bo naša država imela obdelana polja in hribe, bo prvič pridelala več zdrave hrane. Prav tako pa želim ljudi stimulirati, da lahko sami nekaj naredijo in da lahko mladi to povežejo s poslovno idejo ali samozaposlitvijo.

Seveda je hrana mnogo bolj zdrava, če zraste na pobočju, ki ni kontaminirano, kot tam, kjer je zelo huda koncentracija industrije in kjer je polno pesticidov. Ta zemlja, ki je tako poraščena, praktično nima pesticidov in je tudi zato zelo dobra. Gre torej bolj za integralno vprašanje, kako ljubezen do zemlje vrniti tistim, ki smo jim jo mi, starši in družba, vzeli. Mladi v veliki meri ne čutijo ljubezni do zemlje. Zemljo moraš imeti najprej rad, potem lahko nekaj na njej tudi narediš.

S tem bi mlade tudi zadržali na podeželju …

Tako je. Ampak kljub temu je pomembno, da bi se izobrazili. Jaz pravim, da bi bilo treba povezati motiko in računalnik. Z inovativnimi idejami je potem treba iz tega najti posel, kar ni nemogoče. V Španiji se je veliko mladih vrnilo na podeželje ravno zato, da so začeli obdelovati zemljo.

Razviti svet danes išče zdravo okolje. Ljudje hočejo priti v zdravo in urejeno okolje. Imamo vodo, imamo gozdove. Vse to je danes privlačno za tiste, ki živijo v milijonskih mestih. Od tega se tudi da živeti. Ne moremo pa samo razmišljati, kako bomo v Sloveniji drug drugemu nekaj prodajali, saj nas je premalo.

Vas slovenska politika v vašem razmišljanju podpira?

Na kongresu SDS smo sprejeli sklep glede zdrave hrane in zdravega načina življenja. Stvar je v tem, da to peljem bolj kot evropska poslanka. Projekt Hrana za zdravje in delovna mesta sem si zadala, ker želim povezati evropske politike z realnostjo pri nas. Realnost pa je taka, da danes ne vemo, kaj bi sami s sabo.

Realnost je pa tudi, da kmetijska reforma predvideva 30-odstotno povečanje zelenega kmetijstva, kar pomeni, da bo tisti, ki se bo zavzel, verjetno lahko v proračunu 2014–2020 iskal tudi kakšne subvencije. Vendar ne želim začeti s tem. To je stvar posameznika. Mi moramo najprej verjeti, da je zemlja zlato.

Ob koncu se skorajda ne moremo izogniti sredini sodbi v zadevi Patria. Kako komentirate obsodbo predsednika svoje stranke Janeza Janše?

Dejstvo je, da je Janez Janša v napoto, odkar je pred 25 leti stopil iz zapora. On je ves čas pravzaprav tarča napadov. Tarča, da je kriv česarkoli. Ko sem sedela v vladi, sem tudi sama občutila, kako so nas vsi kritizirali samo zato, ker je bila vlada SDS-ova. Zato jaz to dojemam tako, da je pri nas še vedno cilj onemogočiti Janeza Janšo, da je to glavni cilj političnih nasprotnikov. Še sreča, da imamo evropsko sodišče.