Elektronska redovalnica še zdaleč ni le redovalnica z ocenami. V sistemu so tudi urniki, izostanki, starši lahko pišejo opravičila, pregledujejo, kaj je njihov otrok jedel, nastavijo si lahko celo opomnike, ki ob zamudi otroka priletijo na vaš telefon. "Ocene preverimo enkrat na teden, ob torkih, in to skupaj z otrokom, to je dovolj," pravi Marko Juhant.
Pred kratkim je številne burne razprave sprožila novica, da starši s prvim septembrom ne bodo več imeli možnosti vpogleda v ocene polnoletnih dijakov, saj bodo ti lahko samostojno odločali o tem. Sami si bodo lahko opravičevali tudi izostanke. Dostop do e-redovalnic bo staršem polnoletnih dijakov z novim šolskim letom onemogočen.
Program eAsistent je sicer primarno namenjen elektronskemu vodenju šolske dokumentacije, so nam povedali v podjetju eŠola, d. o. o., ki je avtor enega od programov, ki ga uporabljajo šole.
Šole eAsistenta večinoma uporabljajo za celotno šolsko dokumentacijo, del te sta tudi vodenje šolskega dnevnika in redovalnice. Temu šole nato dodajajo še druge možnosti, ki jih ponuja sistem. Trenutno je v Sloveniji nekaj več kot 400 šol, ki že uporabljajo eAsistenta, njihovo število pa z leti narašča.
Storitev je namenjena staršem, ki želijo sebi prijaznejšo obliko obveščanja o dogajanju v šoli, pravijo v podjetju. Za starše je neobvezujoča, uporabljajo jo lahko, če sistem uporablja tudi šola.
Uporaba eAsistenta za starše se od šole do šole razlikuje. Prav tako so razlike med osnovno šolo in srednjo šolo, so povedali v eŠoli.
Mama treh otrok: Redovalnico odprem, kadar me same prosijo"Uporabljam ga zato, da preverim, koliko denarja ima še naloženega na kartici za prehrano, za to, da pišem opravičila in da pogledam urnik, ki se veliko spreminja. Ocene smo preverjale skupaj, ko so zbirale točke za vpis. Redovalnico večinoma odprem, kadar me same prosijo, naj kaj preverim," nam je dejala mama treh deklet, ki je ob začetku leta naročila napredno storitev. Prejema tudi SMS-sporočila o odsotnostih in ocenah.
Nina Merela, ki ima oba otroka v osnovni šoli, pa je ena od teh, ki uporabljajo le osnovno storitev. "Ne uporabljam napredne različice in je ne nameravam. Računam na to, da jima lahko toliko zaupam, da mi bosta svoje ocene povedala sama. Aplikacijo odprem enkrat letno," pravi.
Meni, da morajo otroci šolo delati sami. "Grem na roditeljski sestanek in dvakrat letno na govorilne ure, tam izvem vse, kar me zanima. Prek e-asistenta dobimo obvestilo o zbiranju starega papirja in za nižje razrede, da imajo npr. športni dan in kaj naj imajo s sabo, kar imajo sicer napisano tudi v beležki, kot smo imeli mi," pove Merela.
Brezplačna osnovna storitev omogoča elektronsko komunikacijo s šolo: izmenjavo sporočil med šolo in starši, urejanje prehrane, pregled urnika in dogodkov na šoli ter drugih evidenc, če se šola tako odloči. Staršem olajša olajša vdrževanje stika s šolo, pravijo v eŠoli.
Napredna storitev staršem dodatno omogoča še spremljanje ocen, izostankov, napovedanih preverjanj znanja, pregled domačih nalog, spremljanje pohval in potrebnih izboljšav in posredovanje staršem ter zanimive članke in nasvete, povezane z vzgojo in izobraževanjem, pojasnjujejo.
Starši za storitev plačajo okoli 25 evrov letno.
Vsak starš se torej sam odloči, katero storitev želi uporabljati, in to ni obvezujoča storitev. Starši lahko vse informacije o otrokovem šolanju, ki jih prejemajo v okviru storitve, prejmejo brezplačno na šoli v okviru roditeljskih sestankov in govorilnih ur, dodajajo v eŠoli.
"Nadstandardna storitev je na voljo v obliki spletnega portala, SMS-obvestil in e-pošte ter prek mobilne aplikacije. V okviru nadstandardne storitve je na voljo tudi mobilna aplikacija za učence, ki jim omogoča pregled vseh ocen pri posameznih predmetih, pregled ocenjevanj znanja, urnika, nadomeščanj in drugih dogodkov, domačih nalog in komunikacijo s šolo," so povedali v eŠoli.
To, da po e-pošti dobi obvestilo, da bodo imeli otroci športni dan in kaj vse bodo potrebovali, pomeni, da mora starš avtomatsko nase prevzeti odgovornost, ki bi morala biti otrokova, pravi Urška Trtnik.
"Glede e-asistenta lahko rečem le ne, ne in še enkrat ne. Ravnatelju sem povedala, da bom zadnja na šoli. V 1. razredu mi je pri najmlajšem učiteljica rekla, da je obvezno, pa sem ji vrnila prazen podpisan list in napisala, da storitve ne želim. Na njej ne vidim niti ene pametne stvari. Ne prepričajo me niti obvestila o raznih športnih dneh, ker mora otrok povedati, ali mora priti v škornjih. Če tega ne pove, bo moker," pove mama štirih otrok Urška Trtnik.
''Zdi se mi, da je edino pomembno, da med otroki in starši obstaja zaupanje. Zgraditi ga moraš že zgodaj. Meni vse povejo, čeprav se včasih razjezim nad slabo oceno, a še to vedno manjkrat, saj življenje vendarle niso ocene. Je pa veliko staršev, ki se jim eAsistent zdi super. Mislim, da je nekoč Rugelj v kolumni napisal, da so otrokom vzeli možnost, da bi sami popravili svoje napake, in s tem se strinjam," je še povedala mama štirih otrok, od katerih je najstarejša že v gimnaziji.
Zanjo pove, da sistem uporablja zaradi odjave malice in nadomeščanj. Ker tudi najstarejša šolo izdeluje z odličnim uspehom, je kakšna neopravičena ura ne moti, saj meni, da tudi to spada k srednji šoli.
Pozitivno je, da gre za skupni dokument na nivoju šole, učitelj redno vpisuje vse ocene, torej je nad njimi možen nadzor. Starši imajo sprotno informacijo. Vendar ob tem opozarja, da je to hkrati tudi slabost, meni specialni pedagog Marko Juhant.
"Če otrok ali najstnik ob enajstih dobi slabo oceno, ob dveh pride domov in mama za oceno že ve, ne more ničesar postoriti sam. Problema, ki ga je sam zakuhal, ne more sam urediti. To je ključna težava. In kaj se bo zgodilo? Mama bo že naredila načrt, ker če je oceno pogledala, še preden je otrok prišel iz šole, to pomeni, da ga ves čas nadzira," pravi Juhant.
Elektronska redovalnica ima svoje prednosti in slabosti, meni Marko Juhant. Kot prednost izpostavlja to, da občutek, da bodo starši lahko kadarkoli preverili ocene in slabo videli ravno takrat, ko to ni treba, pri otrocih lahko deluje kot motivacija in jih žene k temu, da so bolje pripravljeni.
Po njegovem mnenju bo takšen otrok postal nesamostojen, saj bo vedno čakal na to, da mu bo mama povedala, kaj mora popraviti, oziroma se tega preprosto ne bo lotil sam, te izkušnje ne bo imel.
Kot pravi, elektronska redovalnica ne omogoča, da bi otroci težavo najprej rešili sami in nato povedali staršem, razen na nekaterih šolah, kjer imajo prikaz ocen v redovalnici namenoma nastavljen z zamikom. V tem primeru učitelj sicer vnese oceno v redovalnico, vidijo jo šolski delavci, starši pa jo vidijo šele po treh dneh.
Kot pravi Juhant, ima vsako leto v drugem, najpozneje v tretjem tednu oktobra nekaj klicev staršev v povezavi z oceno, ki so jo dobili otroci.
Kot pravi Juhant, se odličnjaku stiska ob neuspehu zgodi, ker nima izkušenj s tem, kako biti neuspešen, in ima občutek, da sploh ničesar ne zna, da šola, ki jo je dokončal, sploh ni nič vredna, te, v katero je vpisan, nikoli ne bo mogel narediti in da drugi vse vedo, on pa nič.
"To so starši odličnjakov. Prej je imel v osnovni šoli same odlične ocene, nato pa nekako ni šlo, morda je bilo nekaj panike, malo strahu, morda je učitelj hotel dokazati, da vsega še ne znajo, da bo treba trdo delati, in je prvič dobil slabo oceno. Naslednji dan je šel morda še bolj nespreten v šolo, bil slučajno še enkrat vprašan in tako se zgodi, da tretji dan noče več iti v šolo," pove Juhant.
"Obstaja rek, ki pravi, kosa, ki ne reže, oblič, ki ne švisti in učenec brez cveka niso nič prida. Mora imeti tudi to izkušnjo, da se nauči, kako se z njo soočiti," meni Juhant.
Meni, da bi si morali starši izbrati dan v tednu, ko bi ocene pogledali, in nato to naredili skupaj z otrokom. A to ne sme biti ob koncu tedna, priporoča Juhant.
"Odnos bi zelo olajšalo, če bi mama rekla, da ob torkih odpira redovalnico, ne v petek. V petek bo namreč hiperaktivna mama od svojega otroka terjala, da se v soboto in nedeljo uči in da bo v ponedeljek že popravil, čeprav to ni še niti dogovorjeno. Temu bi se morali starši izogibati. Niti ne bi bilo slabo, če bi redovalnica delala samo do četrtka, a to se ne bo zgodilo. Zdaj starši to delajo ob koncih tedna, ko imajo čas in imajo nato čas tudi za to, da bentijo in si sami kvarijo sobote in nedelje," je povedal Juhant.
"Nato otrok postane odporen za pritisk in reče, 'samo težijo glede šole', s tem pa se slabša odnos med staršem in otrokom," meni Marko Juhant.
Juhant meni, da so najbolj problematični starši, ki ocene pregledujejo iz slabe vesti in si s preverjanjem potrjujejo, da so na tekočem, da spremljajo, kaj se dogaja v šoli, in da jih za otroka skrbi.
"Problematični so zato, ker potem ne naredijo ničesar drugega. Samo opozarjajo, pritiskajo nanje, a ne ukrepajo, z otrokom ne naredijo načrta. Ne naučijo ga, kako se naredi načrt popravljanja," Juhant opiše napačno pregledovanja ocen.
Kot pravi, je problem ta, da slaba ocena pri starših, ki ne ukrepajo, bremeni otroka in starša. To pomeni, da otrok za starša ni dovolj dober, kar se mu pozna na osebnosti, to gre na samopodobo in ga dolgoročno oblikuje.
Če starši enkrat tedensko, ob torkih, z otrokom pregledujejo ocene, bo ob morebitni slabi oceni lahko že sam pripravil načrt, se dogovoril, zbral material in nato to vse predstavil.
V takem primeru si lahko zadovoljen, meni Juhant, saj je sicer rezultat otrok, ki nikoli ne dobi nezadostne ocene in ni vajen reševati težav.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.
Ali želite prijaviti neprimeren komentar moderatorju?
Uspešno ste prijavili komentar.
Komentar je že prijavljen.