Petek, 12. 8. 2016, 16.21
7 let, 1 mesec
Lubadar od žleda dalje pridno dela, kaj pa minister Židan?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,25
4
Ministrstvo za kmetijstvo bo šele septembra, dve leti in pol po uničujočem žledu in tem, ko so gozdarji začeli opozarjati na tveganje povečanega napada lubadarja, na vlado poslalo spremembe zakona o gozdovih, ki naj bi odpravile birokratske ovire pri zaustavljanju lubadarja v zasebnih gozdovih.
V blejski območni enoti Zavoda za gozdove so pred dnevi opozorili, da je širitev podlubnikov po njihovem mnenju ušla izpod nadzora. V "običajnih" razmerah se lubadar na določenem območju širi v krogih, zdaj pa se je tako razmnožil, da ni več zakonitosti, je dejal vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Andrej Avsenak.
Na ministrstvu za kmetijstvo, ki ga vodi Dejan Židan, pravijo, da se tega zavedajo. "Problematika podlubnikov je pereča, saj so se namnožili v obsegu, ki dosega skoraj polovico letnega poseka pred žledno ujmo v letu 2014," pravijo.
Kot pravijo, vedo tudi, da lahko človek pri napadih lubadarja, ki so sicer običajni naravni proces, do določene mere vpliva in omili škodo s pravočasnim posekom napadenih dreves in odstranitvijo generacij lubadarjev iz gozda.
Po zadnjih polemikah glede birokratskih ovir, zaradi katerih gozdarji izgubljajo boj z lubadarjem, so na ministrstvu za kmetijstvo Dejana Židana napovedali spremembe zakonodaje. Kaj so delali prej?
Težave gozdarjev
A na drugi strani na ministrstvu že dlje časa vedo tudi za težave gozdarjev, ki opozarjajo, da birokratske ovire (predvsem dolg upravni postopek) upočasnjujejo sanitarno sečnjo že napadenih dreves in s tem zavirajo boj proti lubadarju. Težava je dolgotrajni postopek vročanja in izvajanja odločbe o poseku, ki jo gozdar izda lastniku gozda.
"Gozdar izda odločbo o poseku, ki pa se vroča po zakonu o upravnem postopku. To pomeni, da ima vsak lastnik gozda 15 dni časa, da prevzame odločbo. Nato ima določen čas za iskanje izvajalca in sečnjo. Po dveh ali treh tednih gozdar preveri, ali je delo opravljeno. Če ni, sledi izvršba ter denarna kazen. Ko izdamo kazen, je 99 odstotkov lesa sicer hitro posekanega, a v tem času lubadar že napreduje," nam je pred dnevi dejal Avsenak z zavoda za gozdove. Dodal je, da so spremembe zavoda za gozdove, ki bi to težavo vsaj delno omilile, v pripravi "že dlje časa".
Počasen odziv ministrstva
Na ministrstvu pa se bo očitno začelo premikati šele zdaj, potem ko se je o težavi začelo govoriti v javnosti. Napovedujejo, da bodo septembra na vlado poslali predlog sprememb zakona o gozdovih, ki naj bi pohitrile postopek izdaje odločbe za sanitarni posek in izvedbo varstvenih del (ta bo po novem v javnem interesu) ter olajšale izvršbe pri neodzivnih lastnikih.
Na vprašanje, zakaj ob znanih težavah niso ukrepali prej, pravijo, da rešitve, ki jih ponuja trenutno veljavna zakonodaja, že zdaj omogočajo učinkovito ukrepanje. To se ne sklada z opozorili gozdarjev, hkrati pa ni jasno, zakaj potem sploh spreminjajo zakonodajo. "Predlagane rešitve bodo poenostavile postopke v primerih, ko lastniki nočejo izvajati del, ko so solastniki sprti med seboj in podobno. V teh primerih se bodo postopki lahko skrajšali in ukrepanje bo učinkovitejše," pravijo.
Skrivnostne primerjalne analize
"Slovenija se v danih razmerah odziva zelo dobro," o reševanju problema lubadarja pravijo na kmetijskem ministrstvu.
Pred dnevi je Jošt Jakša s kmetijskega ministrstva za STA med drugim dejal tudi, da po vseh primerjalnih analizah še zelo dobro obvladujemo podlubnike. Zanimalo nas je, katere države je zajemala analiza, katere kazalnike so uporabili in kakšni so rezultati.
Na ministrstvu pa so nam izdali le, da ugotovitev izhaja z mednarodnega posveta na temo podlubnikov, ki je potekal aprila v Sloveniji in so se ga poleg slovenskih udeležili še strokovnjaki iz Avstrije, Italije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. "Udeleženci so predstavili problematiko podlubnikov, težave, ki jih ima posamezna država, zakonske rešitve za obvladovanje podlubnikov ter izvedeno delo. V teh primerjavah smo skupaj ugotovili, da se glede na obseg gradacije in lastniško strukturo Slovenija v danih razmerah odziva zelo dobro," pravijo.
Zavod za gozdove: Lubadar je pričakovan in se še ne poslavlja
Povzemamo ugotovitve Zavoda za gozdove v zadnjem poročilu o problematiki lubadarja, objavljenem na spletni strani zavoda.
- Napad je po obsežnem žledolomu v letu 2014 pričakovan, saj sledi vsaki obsežnejši naravni ujmi. Že lani pa je bil napad lubadarja presenetljivo močan zaradi toplega poletja in jeseni.
- Najbolj na udaru so območja ljubljanske, kranjske, postojnske in tolminske območne enote, kjer je predlanski žled najbolj poškodoval gozdove.
- Največja žarišča so lani dosegla tudi prek sto hektarov, kar pomeni več deset tisoč kubičnih metrov smrekovega lesa.
- Že lani je bilo zaradi lubadarja treba posekati 1,8 milijona kubičnih metrov lesa, kar je 2,4-krat več kot v prej rekordnem letu 2005 (0,75 milijona kubičnih metrov).
- Letos pričakujejo najmanj podobne številke kot lani. Veliko je odvisno od vremena, saj lubadar v običajnih razmerah potrebuje med osem in deset tednov za razvoj nove generacije, pri temperaturah nad 25 stopinj pa se ta čas prepolovi. S tem se čas za pravočasen posek in uničenje zalege skrajša na dva do tri tedne.
- Letos pričakujejo najmanj podoben obseg škode zaradi podlubnikov kot lani.
Vir: Zavod za gozdove Slovenije
4