Petek, 10. 11. 2023, 17.40
5 mesecev, 3 tedne
Lindav zanika očitke o razkrivanju tajnih podatkov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,27
Nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav zanika očitke o razkrivanju tajnih podatkov. Vsa njegova izvajanja so bila usmerjena zgolj v pojasnjevanje političnega vplivanja na zadeve, povezane z delom policije, kar pa ne predstavlja tajnih podatkov, je po četrtkovem zaslišanju Lindava pred Knovsom sporočil njegov odvetnik.
Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalno varnostnih služb (Knovs) je Boštjana Lindava kot tudi nekdanjo ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar povabila na sejo, da bi pridobili natančnejša pojasnila, na podlagi katerih bi lahko ugotovili, ali je bil datum aretacije ruskih vohunov izbran strokovno ali politično. Ob tem je predsednik Knovsa Janez Žakelj (NSi) v četrtek pojasnil, da je Knovs za Lindava prosil za odvezo od molčečnosti, a je ni dobil.
Odvetnik Lindava Gregor Verbajs v današnji izjavi izpostavlja, da je skrb vzbujajoče, da nekateri mediji navajajo vsebino zaslišanja, o kateri ni bilo nobene uradne izjave in pri tem zavestno ali iz nevednosti navajajo neresnice ter s tem diskreditirajo njegovo stranko. Po njegovih navedbah operirajo z bistveno širšim naborom podatkov o konkretni zadevi, kot je bil do zdaj javno dostopen. Vprašanje domnevne izdaje tajnih podatkov, ki ga problematizirajo, pa njih, ki te informacije javno širijo, očitno ne skrbi, je še zapisal.
Golob očitke Bobnarjeve označil za halucinacije
Vprašanje poteka aretacije dveh ruskih vohunov se je izpostavilo po pričanju Bobnarjeve pred preiskovalno komisijo DZ, ki preiskuje nedopustno politično vmešavanje v delo policije in drugih pristojnih državnih organov. Po neuradnih informacijah naj bi Bobnarjeva na zaprtem delu seje dejala, da je v času, ko je še bila ministrica, dobila tudi informacijo, da naj bi se premier Robert Golob osebno zavzel za preložitev aretacije ruskih vohunov z novembra na 5. december.
Golob je očitke glede vplivanja na aretacijo ruskih vohunov označil za halucinacije. Kot neresnične jih je na seji Knovsa označil tudi direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Joško Kadivnik.
Predsednik vlade vabljen na naslednjo sejo Knovsa
Žakelj je v četrtkovi izjavi za medije dejal, da še vedno ostaja odprto vprašanje, kdo je zahteval zamik aretacije ruskih vohunov. Komisija je po njegovih besedah ugotovila dejstvo, da je bila policija pripravljena aretacijo izvesti na prvi možni termin 28. novembra lani. Kadivnik ob tem trdi, da je zamik aretacije na 5. december zahteval on, Bobnarjeva in Lindav pa da sta vztrajala pri tem, da ga je zahteval Golob. Žakelj je poudaril, da Kadivnik za razliko od njiju ni pričal pod prisego.
Po včerajšnji seji Knovsa so sklenili, da na naslednjo povabijo tudi predsednika vlade Roberta Goloba.
