Sreda, 24. 7. 2019, 10.45
5 let, 4 mesece
Lenarčič brez podpore Levice in SD, SDS svojih kart še ne razkriva #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,83
14
Janez Lenarčič na četrtkovem zasedanju parlamentarnega Odbora za zadeve EU, ki bo podalo nezavezujoče mnenje glede njegove kandidature za evropskega komisarja, ne more računati na glasove Levice. Do Lenarčiča imajo resne zadržke tudi v SD, zato bodo bodisi glasovali proti bodisi se bodo vzdržali, največja uganka pa je, kako bodo glasovali poslanci SDS, ki imajo v omenjenem odboru največ članov med vsemi strankami.
Dozdajšnjega slovenskega veleposlanika pri EU Janeza Lenarčiča je za novega evropskega komisarja predlagal premier Marjan Šarec, vlada pa je njegov predlog v četrtek potrdila. Šarčeva odločitev oziroma način izbire kandidata je sicer močno zmotil tudi nekatere koalicijske partnerje, spomnimo, da so ministri iz vrst SD na seji vlade glasovali proti izboru Lenarčiča.
Kandidat za novega slovenskega komisarja se je sicer danes predstavil nekaterim parlamentarnim strankam. Po predstavitvi je dejal, da bi bila podpora odbora dobra popotnica za nadaljevanje procesa, zato upa, da jo bo dobil, poroča STA.
Lenarčiča v četrtek v državnem zboru čaka predstavitev na Odboru za zadeve EU, poslanci mu bodo na koncu izrekli bodisi pozitivno bodisi negativno mnenje. Mnenje članov odbora za vlado ni zavezujoče, obstaja pa možnost, da Lenarčič tudi zaradi sestave odbora ne bo dobil pozitivnega mnenja, je že pred dnevi opozoril premier Šarec.
Lenarčič ne more računati na podporo Levice, DeSUS ga podpira
V omenjenem parlamentarnem odboru namreč največ mest (pet) pripada poslancem opozicijske SDS. Po dva člana imajo LMŠ, SD, SMC in Levica, eno mesto pa pripada NSi, DeSUS, SAB in SNS. Za podporo Lenarčič potrebuje devet glasov, če bodo glasovali vsi člani odbora.
Razprava na odboru bo zanimiva tudi zato, ker lahko Lenarčič izrecno podporo za zdaj pričakuje samo od DeSUS in LMŠ, torej tri glasove. Da bodo zagotovo glasovali proti, pa so napovedali v Levici. Pojasnili so, da kandidata ne podpirajo, ker od evropskega birokrata težko pričakujejo radikalne spremembe, ki jih potrebuje EU.
"Kar potrebuje Evropska komisija, z njo pa tudi EU, so korenite spremembe, predvsem na področju okolja in sociale, kjer se mora Evropa usmeriti v učinkovito reševanje okoljske katastrofe in k minimalnim skupnim standardom na področju blaginje. Vse to težko pričakujemo od evrobirokrata, ki je že od vstopa Slovenije v EU del bruseljskih struktur," poudarjajo v Levici.
V Levici so že napovedali, da na Odboru za zadeve EU ne bodo podprli kandidature Janeza Lenarčiča za novega evropskega komisarja iz Slovenije. Na fotografiji koordinator stranke Luka Mesec.
V LMŠ so na drugi strani pojasnili, da bosta njihova člana v odboru pozorno spremljala predstavitev kandidata: "To, kar se nam zdi najbolj pomembno, so njegova strokovna usposobljenost in kompetence, ki jih ima na tem področju. Menimo, da bo lahko gospod Lenarčič zelo dobro izkoristil dolgoletne diplomatske izkušnje in strokovno znanje za vodenje resorja, ki mu bo dodeljen, ne gre pa postavljati na stran tudi njegovih političnih izkušenj, ki jih je pridobil pri opravljanju svojega dozdajšnjega dela."
Kot so sporočili, bo njihova člana odbora zanimalo predvsem Lenarčičeva stališče glede arbitraže in spoštovanja načel prava, pa tudi njegova stališča glede enostranskega ravnanja Avstrije pri nadzoru meja znotraj schengna, varovanja okolja, reševanja problematike podnebnih sprememb na ravni EU in vprašanj, ki so povezana z varnostjo Unije, učinkovito zunanjo diplomacijo in mednarodnim sodelovanjem celotne EU. Če Lenarčič na odboru ne bi dobil podpore poslancev LMŠ, bi bilo to veliko presenečenje.
V SD bodo bodisi glasovali proti bodisi se bodo vzdržali
V SD pojasnjujejo, da bosta njihova člana odbora bodisi glasovala proti bodisi se bosta vzdržala. Kot poudarjajo, je njihov ključen kriterij primernosti kandidata za komisarja njegova demokratična legitimnost, torej sodelovanje na volitvah ter predstavljanje vizije in rešitev državljankam in državljanom "kot protiutež dogovorom izza zaprtih vrat, ki od ljudi oddaljujejo EU in zmanjšujejo demokratično odgovornost njenih institucij".
"Zato smo svojo nepodporo kandidatu najavili že pred glasovanjem na vladi," pravijo v SD. Kot pojasnjujejo, morajo pred četrtkovim glasovanjem o primernosti Lenarčiča najprej slišati njegova stališča do najosnovnejših zadev države in EU, saj poslanci in javnost po njihovih besedah do zdaj še niso imeli možnosti, da spoznajo kandidatova načela, usmeritve in logiko razmišljanja.
Ministri iz vrst SD so na četrtkovi seji vlade glasovali proti predlogu, da Janez Lenarčič postane novi slovenski evropski komisar. Na fotografiji pravosodna ministrica iz vrst SD Andreja Katič.
Ker so pred EU številni izzivi, SD zanimajo konkretni predlogi za njihovo reševanje. "Vsekakor upamo, da bodo njegova stališča trdnejša od teze, da nastopa kot neodvisni kandidat, le 24 ur za tem pa sporoči, da pripada družini evropskih liberalcev," so do nekaterih potez Lenarčiča kritični v SD.
SDS: Vlada s kandidaturo Lenarčiča pokazala neambicioznost
Kako bodo glasovali, pa za zdaj ne razkrivajo v SDS, ki ima v omenjenem odboru največ poslancev. V poslanski skupini največje opozicijske stranke izpostavljajo, da širše v Evropi velja praksa, da države za komisarje imenujejo vsaj ministre oziroma predsednike vlad, s čimer imajo večjo možnost izbire pomembnejših resorjev v okviru Evropske komisije. Menijo tudi, da bi se Šarec o kandidaturi moral posvetovati z zmagovalci evropskih volitev in da bi bilo o kandidatu treba doseči širok konsenz.
Predsednik SDS Janez Janša je Šarčevo izbiro Lenarčiča že označil za "dvojni strel v koleno". "Neambiciozno, po formuli: v Bruslju slina, doma steklina," je bil do poteze premierja na Twitterju kritičen Janša.
"S kandidaturo Janeza Lenarčiča za evropskega komisarja se kaže predvsem neambicioznost vlade Marjana Šarca, ki tudi z zavzemanjem za nepomembni resor za širitev Slovenijo v mednarodnem okolju postavlja v manjvreden položaj. Težko je namreč razumeti, da na pomembne funkcije, kjer se v veliki meri odloča tudi o naši prihodnosti, kandidiramo ljudi, ki slovenske ambicije v okviru evropske politike postavljajo na uradniški nivo," so še sporočili iz poslanske skupine SDS.
NSi načeloma podpira Lenarčiča, Jelinčič se še ni odločil
V NSi poudarjajo, da so že povedali, da je Lenarčič v danih okoliščinah dobra izbira, vendar pa dodajajo, da bodo v poslanski skupini NSi dokončno odločitev o podpori kandidatu sprejeli po sredini predstavitvi kandidata pred njihovimi poslanci. Na vprašanje, kakšna zagotovila želijo slišati od kandidata, v stranki odgovarjajo, da je Evropska komisija neodvisno politično izvršno telo, s tem pa edina odgovorna za pripravo predlogov nove evropske zakonodaje ter izvajanje odločitev Evropskega parlamenta in Sveta EU.
Iz NSi so že pred dnevi sporočili, da je Lenarčič v danih okoliščinah dobra izbira. Na fotografiji prvak stranke Matej Tonin.
"Komisar je politična funkcija, zato bomo od kandidata želeli slišati, kako bo za sprejem predlogov, ki jih bo pripravil njegov resor, prepričal večino v Evropskem parlamentu," pojasnjujejo v NSi. Na drugi strani Zmago Jelinčič Plemeniti, ki v Odboru za zadeve EU zastopa SNS, pravi, da bo njegova odločitev o podpori Lenarčiču znana v četrtek zjutraj.
SAB: Pomembne so tudi politične povezave in poznanstva
V SAB poudarjajo, da sta cilj in želja stranke, da so interesi Slovenije v EU slišani in upoštevani ter da se nikoli več ne ponovi zgodba arbitraže ali terana, pri katerih smo dobili krepko zaušnico s strani Evropske komisije. "Slovenija je enakopravna država EU, kar mora biti upoštevano tudi znotraj Evropske komisije. Želimo si, da si bo Janez Lenarčič upal prevzeti pobudo in dejavno preprečeval, da bi se še kdaj ponovile za našo državo škodljive zgodbe," pojasnjujejo v stranki, ki jo vodi predsednica Alenka Bratušek.
Zaslišanje predsednice SAB Alenke Bratušek za evropsko komisarko za energetiko v Evropskem parlamentu leta 2014 ni bilo uspešno. V slovenski javnosti so se pred tem pojavile tudi kritike, da se je Bratuškova za omenjeni položaj predlagala sama.
Kot še pravijo v SAB, se zavedajo, da so poleg strokovnih znanj zelo pomembni tudi politične povezave in poznanstva. "Ravno zato smo predlagali, da bi bila slovenska kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos, ki se s predsednico Evropske komisije pozna, saj je bila veleposlanica v Nemčiji, njeno delo pa je bilo ocenjeno kot zelo dobro," so sporočili iz stranke.
SMC: Za nas je prioriteta spoštovanje vladavine prava
Iz SMC so medtem sporočili, da bosta njihova člana Odbora za zadeve EU odločitev o (ne)podpori Lenarčiču sprejela na podlagi njegove predstavitve: "V SMC imamo o strokovnosti kandidata sicer pozitivno mnenje, zato so ga podprli tudi ministri iz naših vrst. Ker je strokovno podkovan z izkušnjami na multilateralnem področju, je bil v prejšnji vladi predlagan za veleposlanika na stalnem predstavništvu Slovenije pri EU v Bruslju."
Če bo Lenarčič na koncu uspešno prestal vse postopke, bo v Bruslju jeseni zamenjal dozdajšnjo slovensko evropsko komisarko Violeto Bulc iz vrst SMC. Slednja pravi, da bo po prenehanju mandata ostala aktivna v slovenski in evropski politiki.
Na vprašanje, na kaj bodo še posebej pozorni pri Lenarčičevi predstavitvi, v stranki poudarjajo, da je prioriteta SMC spoštovanje vladavine prava: "Novoizvoljena predsednica Evropske komisije je poudarila, da bo stavila na vladavino prava. To je dober znak, a tudi sami se bomo morali močno potruditi. Zato nas bo v SMC zanimalo, s kakšnimi konkretnimi ukrepi in pobudami bo gospod Lenarčič poskušal doseči, da se bo vladavina prava spet povrnila v ospredje delovanja EU."
Bo Slovenija popustila zahtevam Avstrije po ohranitvi resorja za širitev?
Kateri resor bo v novi sestavi Evropske komisije prevzel Lenarčič, še ni znano. Premier Šarec je javno že večkrat poudaril, da našo državo zanima tudi resor za širitev. Omenjeno področje sicer zanima tudi našo severno sosedo Avstrijo, ki je za svojega komisarja spet predlagala Johannesa Hahna, sicer aktualnega evropskega komisarja za širitev.
Da želi Dunaj zadržati omenjeni resor v svojih rokah, naj bi novi predsednici komisije Ursuli von der Leyen na nedavnem obisku v Berlinu sporočil tudi nekdanji avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki se bo na predčasnih parlamentarnih volitvah konec septembra s svojo ljudsko stranko (ÖVP) spet potegoval za nov mandat na čelu avstrijske vlade.
Avstrija je pred dnevi za svojega kandidata za evropskega komisarja spet predlagala Johannesa Hahna. V Bruslju se mu tako nasmiha že tretji zaporedni komisarski mandat.
V luči avstrijskih zahtev po ohranitvi resorja za širitev v Šarčevem kabinetu poudarjajo, da je širitev EU zgolj eno od področij, ki zanimajo Slovenijo. Na vprašanje, kateri resorji še zanimajo vlado in ali bi bila naša država v prihodnje spet pripravljena voditi resor za promet, na vladi odgovarjajo, da "ni v navadi, da je nek resor v dveh zaporednih mandatih komisije voden s strani komisarja oziroma komisarke iste narodnosti". O tem dodajajo, da je končna razdelitev področij v rokah von der Leynove.
Bulčeva podpira Lenarčiča: "Žal mi je samo, da bomo izgubili odličnega diplomata"
Kandidaturo Lenarčiča medtem podpira tudi dozdajšnja evropska komisarka iz Slovenije Violeta Bulc, ki je prepričana, da bo Šarčev kandidat v Bruslju nadaljeval "uspešno zgodbo" slovenskih komisarjev. "Veleposlaniku Janezu Lenarčiču čestitam za nominacijo in mu želim veliko uspeha v procesu potrditve. Prepričana sem, da se bo z njim uspešna zgodba slovenskih komisarjev v Bruslju nadaljevala tudi v novem mandatu. Mi je pa malo žal, saj smo izgubili odličnega diplomata," je dejala Bulčeva.
Na vprašanje, kje bo po izteku svojega mandata nadaljevala svojo pot, komisarka odgovarja, da bo vsekakor ostala aktivna v slovenski in evropski politiki: "A trenutno sem še vedno evropska komisarka za promet in bom to vlogo s polno odgovornostjo opravljala do konca mandata." Ob tem je spet poudarila, da stranka SMC, katere članica je, še ni rekla zadnje besede: "Pot do idealne družbe je še dolga, a mi imamo vizijo in veliko znanja ter izkušenj za preudarne korake."
Violeto Bulc je za evropsko komisarko leta 2014 predlagal prvak SMC Miro Cerar.
Ko gre za oceno dela Bulčeve, so mnenja političnih strank deljena. V SMC so poudarjajo, da komisarka svoje delo opravlja dobro in da je vsekakor upravičila njihova pričakovanja: "Aktivna je bila pri pripravi zakonskih predlogov na ravni EU, redno je obiskovala Slovenijo, države članice EU in širše ter se na terenu seznanjala s težavami, za katere je z ekipo nato poiskala rešitve." Dodajajo, da o njenem dobrem delu govori tudi dejstvo, da je bila imenovana v skupino vodilnih kandidatov Alde za evropske volitve.
V LMŠ medtem menijo, da je Bulčeva korektno opravila svoje delo, priznavajo pa, da bi se tako kot na vsakem področju tudi tu dalo marsikaj izboljšati. "Na resorju za promet se je delalo v smeri večje povezljivosti prometnega omrežja Evrope. Bulčeva je stremela tudi k uresničitvi ciljev za izboljšanje prometne varnosti, veliko si je prizadevala tudi za razogljičenje prometa in za uporabo nizkoogljičnih obnovljivih virov. Več aktivnosti in konkretnih rešitev smo pogrešali predvsem na področju krožnega gospodarstva."
V SD dela Bulčeve, ki ni bila imenovana z njihovo podporo, ne želijo komentirati, poudarjajo pa, da Slovenija za komisarja še nikoli ni imenovala kandidata z demokratično legitimnostjo evropskih volitev. V NSi medtem poudarjajo, da je Bulčeva na začetku mandata veliko obetala, a se pojavlja občutek, "da kljub pomembnemu resorju ni imela pomembnejše politične teže znotraj Evropske komisije". Da je delovanje dozdajšnje evropske komisarke enako neambiciozno kot kandidatura Lenarčiča, pa menijo v SDS.
14