Lani je v Sloveniji storilo samomor 448 oseb

Pomembni dejavniki tveganja za samomor so težave v duševnem zdravju, še posebej depresija in zloraba alkohola.

Pomembno je ozaveščanje Lani je v Sloveniji storilo samomor 448 oseb, od tega 361 moških in 87 žensk. "Vseh samomorov ne moremo preprečiti, mnoge pa vendarle lahko - tudi s povečano pozornostjo do soljudi, s pravočasnim iskanjem pomoči zase ali za drugega, s ponudbo čim več oblik strokovne pomoči in seveda tudi z ozaveščanjem o problemu," poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Tudi Evropska zveza psiholoških združenj (EFPA) opozarja na pomen ozaveščanja o samomoru. Ob tem poziva vlade, naj pri preprečevanju samomora uporabijo več psiholoških spoznanj. Psihologija se namreč ne uporablja le pri neposrednem delu s težavami v duševnem zdravju, ampak lahko vlade vodi tudi pri izbiri preventivnih metod, ki pomagajo spremeniti vedenje celotne populacije.

Od leta 2010 v Sloveniji beležimo rahlo naraščanje števila samomorov Številni posamezniki, ki storijo samomor, trpijo zaradi duševnih bolezni, vendar pa ne poiščejo pomoči. Razlog je tudi v stigmi, s katero se soočajo. Tehtanje med razlogi za in proti iskanju pomoči se prav pod vplivom stigme žal pogosto prevesi na nezaželeno stran, v skrivanje stiske pred drugimi.

Samomor je pomembna tema v naši družbi ter eden od treh najpogostejših vzrokov smrti v starostnem obdobju 15-44 let in drugi najpogostejši vzrok med mlajšimi (10-24 let) v številnih državah, pojasnjujejo v Društva psihologov Slovenije. Od leta 2010 v Sloveniji beležimo rahlo naraščanje števila samomorov, predvsem na račun večjega števila samomorov med moškimi. Kljub temu je število še vedno precej nižje od tistega iz začetka prejšnjega desetletja.