SiolNET. Novice Slovenija
0,41

termometer

  • Messenger
  • Messenger

KPK ugotovila kršitev integritete nekdanjega državnega sekretarja na MGRT Cantaruttija

0,41

termometer

Aleš Cantarutti
Cantarutti je zapisal, da se z ugotovitvami ne strinja in da bi še enkrat ravnal popolnoma enako. Foto: STA

Protikorupcijska komisija je v okviru preiskav, povezanih z nabavami zaščitne opreme, ugotovila kršitev integritete nekdanjega državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Aleša Cantaruttija. Družbi HMEZAD - TNT je namreč izdal pismo o nameri in pismo podpore, čeprav za to ni imel pristojnosti, s tem pa je privilegiral določenega ponudnika.

Cantarutti je takrat državni na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), družbi HMEZAD - TNT izdal pismo o nameri, pismo podpore in potrdilo o registraciji, pri čemer ni imel pristojnosti za izdajo takšnih pisem oziroma potrdil, s tem pa je privilegiral določenega ponudnika v procesu dobav zaščitne in druge opreme, potrebne v začetku epidemije covida-19, so v Komisiji za preprečevanje korupcije zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije

Po ugotovitvah KPK je kršil 17. člen zakona o državni upravi in prekoračil svoje pristojnosti ter s tem ravnal v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo državnega sekretarja, kar predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

V skladu z omenjenim zakonom je, so navedli v KPK, integriteta "pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi".

Tudi v takšnih razmerah je treba ravnati odgovorno, transparentno in z visoko stopnjo integritete. Ključno je, da so v skladu z načelom enakopravnosti vsi ponudniki obravnavani na enak način, so navedli v KPK.

S takimi dejanji javnost javnost izgublja zaupanje v v delovanje javnega sektorja 

"Ravnanje v obravnavanem primeru pa je določenemu ponudniku nedvomno omogočilo boljše pogajalsko izhodišče. S tem se izniči načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, ki naj bi zagotavljali objektivno presojo, krepijo pa se klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentno odločanje," so zapisali v KPK. Dodali so, da takšna ravnanja tudi dajejo napačno sporočilo tako ponudnikom kot javnosti, da posle lahko sklepajo le "izbrani ponudniki".

Takšna ravnanja so v skladu z določbami zakona o integriteti in preprečevanju korupcije po njihovih navedbah nesprejemljiva. "Tudi v razmerah, kakršne so vladale ob začetku epidemije, je nujno zagotavljati vsaj minimalne standarde javnega naročanja, ki temeljijo na transparentnosti in enakopravni obravnavi vseh ponudnikov," so še opozorili v KPK.

"To je tudi predpogoj, da v Sloveniji dvignemo raven zaupanja javnosti v delovanje javnega sektorja in transparentno porabo javnih sredstev," so še izpostavili v komisiji, kjer so pojasnili, da komisija ni organ odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj, je pa njena naloga krepitev integritete, s tem pa preprečevanje korupcije in posledično krepitev delovanja pravne države.

Cantarutti svoje odločitve ne obžaluje

Z namenom vzpostavitve takšnih standardov v delovanju funkcionarjev in drugih uradnih oseb v prihodnje KPK na spletni strani objavlja ugotovitve o konkretnem primeru v celoti, skupaj z odgovorom Cantaruttija na osnutek ugotovitev komisije. V njem je napisal, da se z ugotovitvami ne strinja in da bi še enkrat ravnal popolnoma enako. Kot je še zapisal, mu ni žal, da je takrat sprejel odločitve, kakršne je.

Cantarutti ugotavlja, da komisija pri oblikovanju svojih ugotovitev ni upoštevala objektivnih okoliščin tistega časa. Kot je zapisal, je res, da je podpisal dopise za omenjeno družbo, ki si je v "vojnih razmerah" na globalnih trgih prizadevala v Sloveniji pripeljati zaščitno opremo. Podobne dopise pa je podpisal tudi za še nekaj podjetij, ki so si prizadevali podobno. "Nikoli se nisem srečal ali imel neposrednega stika z navedenim podjetjem in veliko večino ostalih podjetij, prepričan pa sem, da je večina v prizadevanjih za dobavo zaščitne opreme delovala iskreno in po najboljših močeh," je zapisal Cantarutti.

Pojasnil je, da čas ni bil na njihovi strani. Že tako dolgi postopki pri uvozu blaga s Kitajske so se v tistem času zaradi presežnega povpraševanja in otežene logistike hitro podaljševali, če si opremo sploh dobil. "Poznavajoč delovanje kitajskih državnih podjetij sem upal, da bodo navedeni dopisi podjetjem pomagali pri njihovih prizadevanjih zaščitno opremo čim prej pripeljati v Slovenijo. Namig, da bi tovrstni dopisi lahko pomagali podjetjem, sem dobil tudi od predstavnikov kitajskih oblasti," je še pojasnil.

Gre za prvo pravnomočno končano zadevo iz sklopa preiskav, ki jih je KPK konec leta 2020 uvedla v zvezi z zaznanimi sumi kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pri nabavah zaščitne opreme za obvladovanje epidemije covida-19 in o katerih je decembra lani obvestila tudi javnost, so še navedli.

Cepljenje v Avstraliji Novice Ponujajo tudi dvesto evrov za cepljenje − za ceno groženj in ogorčenja #video Covid-19. Koronavirus. Urgenca. Bolnišnica. Novice Epidemiologinja pojasnjuje, kaj nas čaka #video

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin